Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije približno 10 odstotkov žensk v rodni dobi trpi za endometriozo. Strokovnjaki ocenjujejo, da po svetu zaradi te bolezni trpi vsaj 180 milijonov žensk. Prav tako opozarjajo, da lahko, če se je ne zdravi, povzroči neplodnost in druge zaplete.
Pri bolnicah z endometriozo je večja verjetnost, da bodo imele sočasne bolezni, kot so rak dojk ali jajčnikov, avtoimunske bolezni ali povečano tveganje za srčno-žilne bolezni. Individualni potek endometrioze in raznolike potrebe bolnic zahtevajo celovito, interdisciplinarno diagnostiko in zdravstveno oskrbo.
Bolezen je še bolj kazala zobe
42-letna Emma Smith živi v Warringtonu v Cheshiru. Zdravniki so ji diagnosticirali endometriozo pri 18 letih. Povedala je, da so ji takrat zdravniki svetovali, naj poskusi čim prej zanositi, saj naj bi imela takrat najboljše možnosti, da rodi zdravega otroka.
Smithova je prvič zanosila, vendar je kmalu doživela spontani splav. Prestala je deset zapletenih kirurških posegov, da bi poskušala ukrotiti bolezen. Emma je začela razmišljati, da nikoli več ne bo imela možnosti imeti otrok.
Žal so se po vsakem zdravljenju simptomi vračali in bolezen je postajala vse bolj agresivna. “Trpela sem, ko sem gledala prijatelje in družinske člane, ki imajo otroke, saj sem mislila, da nikoli ne bom prišla na vrsto,” se spominja.
“Počutimo se blagoslovljeno”
Leta 2016 se je vse spremenilo. Emma in njen mož Dave Mycock sta se razveselila svojega prvorojenega sina. Rojstvo otroka je bil za par čudež. Alfie James se je rodil 20. junija. Par ni pričakoval, da se jima obeta še več čudežev. 20. junija 2019 se je rodil Joe in na isti dan, štiri leta pozneje, Arley Jay.
“To je samo čudež in preprosto se počutimo blagoslovljene,” je Emma povedala za righttolife.org.uk. Njena predstavnica Catherine Robinson pravi, da je bolečina, ki jo je Emma povedala o svoji izkušnji spontanega splava, dokaz vrednosti življenja otroka v materinem trebuhu, tudi v zelo zgodnji fazi razvoja.
“Emmina zgodba je zelo prisrčna in njej in njeni družini izrekamo veliko čestitk. Življenje je resnično dragoceno v vseh svojih fazah in ga je treba ceniti in varovati,” poudarja Catherine Robinson.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Renata Anžič Trtnik.
