Spoved zahteva pogum in ponižnost. Ko enkrat naredimo prvi korak, je vse mnogo lažje, kot si mislimo. Pregnati moramo samo nekaj zmotnih idej in uporabiti prava sredstvaZakaj bi nas bilo strah spovedi? Ker smo plašni? Ker nas je sram? Ker nas je strah nekomu priznati svoje napake? Ker smo storili hud greh, ki ga ni mogoče odpustiti? Veliko je razlogov, zakaj marsikomu postane slabo že ob sami misli na spoved.
Vendar vsakogar zanima, kako pretrgati vezi, ki nam preprečujejo, da bi poznali radost grešnika, ki so mu bili grehi odpuščeni. Jezus odpuščanja ni ponudil zato, da bi bili žalostni in zaskrbljeni, ampak da bi nas osvobodil in nam podaril to veselje. Poglejte obraze ljudi, ki so se pravkar spovedali.
Tu je deset nasvetov, kako premagati ta strah in doživeti trenutek srečanja z Gospodom, ki ga bomo hoteli ponoviti.
Preberite še:
Papeževa pobuda za 24-urno spoved je zaslovela po vsem svetu
1. Dober začetek …
Najprej moramo pregnati misel, da “tako ali tako nima smisla iti spovedi, ker že (pre)dolgo nismo bili”. Nikdar ni prepozno, da se pokesamo in začnemo znova.
2. Odvrzimo maske
Gumb nastavimo na način “poštenost” in sprejmimo dejstvo, da smo ga kje polomili in da ne zmoremo vsega nadzorovati. Potem prosimo Boga, naj nam da moč in pogum za prvi korak. Gospod prav na to čaka.
3. Izberimo, da bi se počutili sproščeno
Vsak spovednik je dober, vendar če se na začetku težje zaupamo komurkoli, lahko izberemo duhovnika, ob katerem se dobro počutimo.
4. S seboj vzemimo zapiske
Nekaterim nam je v pomoč, če s seboj prinesemo zapiske za spoved, da v spovednici ne bi postali živčni in bi nas strah ohromil.
5. Točnost je lepa čednost
Koristno je, če k spovedi pridemo nekoliko prej, da imamo čas zapreti oči in pomisliti na Boga. Pomisliti, da na nas gleda z neskončno ljubeznijo in usmiljenjem. Poskusimo tudi mi nase pogledati tako.
Preberite še:
Grehi, ki ne potrebujejo spovedi?
6. Nismo na izpitu
Pred spovednikom se spomnimo, da nismo na izpitu. Če ne vemo dobro, kaj storiti, lahko to preprosto povemo. Če nas je strah iskreno spregovoriti, se spomnimo, da spovednika veže spovedna molčečnost in da vse, kar se izreče v spovednici, ostane zaupno.
Predstavljajmo si, da govorimo z Jezusom. Spovednik je le Njegovo “orodje”.
7. Premagati sram
Najprej priznajmo to, česar nas je najbolj sram, kar nas najbolj ponižuje, da čim prej odložimo breme, ki nas teži. Tako bo svetloba ljubezni lažje prodrla in osvetlila naš napuh, ki nam preprečuje, da bi ljubili in bili ljubljeni.
8. Povejmo vse
Ničesar ne skrivajmo in ne bojmo se vedno znova spregovoriti o istih stvareh. Vsakokrat, ko pademo, nas Bog želi dvigniti in pri tem se nikdar ne utrudi. Pomembno je, da vztrajamo z obiski spovedi.
Preberite še:
11 nasvetov za bolj doživeto mašo
9. Ne skušajmo se opravičevati
Ne skušajmo iskati olajševalnih okoliščin za greh, ki smo ga ravnokar priznali. Bog pozna naš dosje. Pozna vse zlo, ki je v nas, ne moremo mu povedati ničesar novega. Tam smo, da bi mu to zlo priznali in mu izročili svojo bolečino, da bi nas lahko osvobodil, nam odpustil in nas pozdravil. Ne gre za to, da bi vedeli, kako slabi smo, ampak da bi videli, kako je On dober.
10. Razmišljajmo pravično
Pokore ne smemo razumeti kot kazni. Kazen pride od zunaj, medtem ko gre pri pokori za iskreno in svobodno obžalovanje ter odločitev, da napake popravimo in izbrišemo rane, ki jih je naš greh zadal drugim. Kesanje je dejanje prijateljstva. Ko grehe izročimo Bogu, jih on pozabi in lahko gremo naprej.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Sedem glavnih grehov – kateri so?
Preberite še:
Sta lepota in urejenost lahko greh?
Preberite še:
Kakšna je pot do greha
