“Prihajam iz družine ‘kričačev’ in z nebrzdano jezo bi skoraj uničila svojo družino,” pripoveduje Ana“Prihajam iz družine ‘kričačev’. Ko sem se poročila, nisem mogla verjeti, kako je bil mož v tem pogledu drugačen. Bil je povsem pasiven. Ni kričal, jaz pa sem kričala zelo pogosto. Po takšnem izpadu sem vedno občutila krivdo, a občutek krivde ni preprečil novega izbruha,” nadaljuje pripoved Ana.
“Letos se je v mojem življenju zgodilo nekaj prelomnic. Dopolnila sem 40 let in 20 let sem že poročena. Če se ozrem nazaj in bi morala poiskati eno stvar, za katero mi je najbolj žal v času zakona in starševstva, je to moja jeza.
Pred nekaj leti sem poslušala predavatelja, ki je predaval o odnosu do njegovega zahtevnega otroka. Pripovedoval je, da je bil nenehno jezen na tega otroka. Hitro je izgubil potrpljenje, izrekal žalitve in bil obseden z idejo, da mora imeti vse pod nadzorom. Razlagal je, koliko škode je takšno obnašanje povzročilo v njegovi družini. Ko sem takrat zapuščala predavalnico, sem začela nekontrolirano ječati. Sveti Duh je upiral prst vame. V pričevanju tega očeta sem videla sebe,” pripoveduje Ana.
Preberite še:
Obvladujete jezo ali ta obvladuje vas?
Ne kriči toliko!
“V kratkem času po pričevanju sem v avtomobilu poslušala oddajo o anketi, povezani z osnovnošolskimi otroki. Med drugim so jim postavili vprašanje: ‘Če bi lahko pri mami spremenili eno samo stvar, kaj bi spremenili?’ Ugotovite, kaj je večina izjavila? ‘Da ne kriči toliko!’ Joj! Spet me je poklical in opomnil Bog. Ustavila sem avtomobil z občutkom bridkega kesanja. A težava s kričanjem se je nadaljevala.”
Nekaj let pozneje ji je mož povedal, da se sooča s krizo v njunem zakonu. “Ločitev za naju nikoli ni bila možna rešitev. Zavedla sem se, da je moja težava z jezo vzela svoj davek in da moram nekaj spremeniti. Velikokrat sem bila jezna zaradi ‘večjih’ zadev, a priznam, da sem se pogosto jezila tudi zaradi malenkosti. Tokrat sem se odločila, da bom nekaj spremenila. Po nekem zelo bolečem pogovoru sem prisegla sama pri sebi, da nikoli več ne bom takšna.
Preberite še:
Če bi več zrli v nebo, bi živeli bolj mirno
Najbolj žalostno od vsega je bilo to, da nihče drug razen moje družine ni videl mojega besa in jeze. Vsi so videli samo najboljše stvari. Dojela sem, da so vsi drugi imeli zelo visoko in dobro mnenje o meni. Videli so mojo ljubezen do Jezusa, delo za župnijo, mojo predanost in navdušenje. Obenem pa je moja družina večino časa živela z jezno in besno osebo.
In tako se je začela moja sprememba. Tega dne sem sprejela odločitev, da bom storila vse, kar je v moji moči, da bom brzdala svojo jezo, kar bo pa zame pretežko, bom izročila Jezusu.”
Ana je danes druga oseba
“Z radostjo lahko povem, da danes nisem več jezna oseba. V mojem življenju, zakonu in domu se je zgodila velika preobrazba. To potrjuje moja družina, sama pa sem postala veliko bolj mirna in radostna. Ni vedno lahko. Zelo resno moram delati na osebni rasti, da lahko tako težavo brzdamo. Sama sem živ dokaz, da je to kljub vsemu mogoče.”
Nekaj predlogov, kako naj se lotimo težav z jezo
Molitev
Bog lahko spremeni naše srce. Vsak dan ga prosimo, naj nam pomaga ostati miren. On lahko pozdravi naše srce. Ni pomembno, če smo se včeraj pokesali in nam je že danes znova spodletelo. Kljub vsemu pojdimo k Njemu. Neizmerno nas ima rad in njegova milost se nikdar ne izčrpa.
Prosimo odpuščanja tiste, ki smo jih prizadeli
Potem ko je žena prosila moža za odpuščanje, ki ji ga je vedno ljubeznivo naklonil, je šla od enega do drugega otroka. Z vsakim se je pogovorila o svojih težavah z jezo in o želji, da se spremeni. Otroci premorejo toliko ljubezni in odpuščanja.
Preberite še:
Kako človeka prestaviti iz želodca nazaj v srce
Vzemimo si premor
Preprosto si privoščimo premor. Z besedami: “Zdaj grem v svojo sobo,” lahko napovemo, da potrebujemo premor za umiritev in da želimo nekaj časa samo zase. Ta čas lahko izkoristimo za molitev, jok, globoko dihanje, da preberemo kakšno spodbudno misel … Tako dajemo domačim vedeti, da se resnično trudimo obvladati svojo jezo.
Pogovorimo se z zaupno osebo
Poiščimo nasvet pri strokovnjaku. Najdimo si osebo, ki jo lahko pokličemo, ko čutimo, da bo jeza prevladala nad nami. Prosimo prijatelje, naj molijo za nas. Velikokrat so razlog in sprožilec za jezo tudi rane iz otroštva.
Spomnimo se, da je v Svetem pismu zapisano: “Jezite se, a nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo in ne dajajte prostora hudiču” (Ef 4,26-27).
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, št. 19/67.
Preberite še:
Kako se dobro prepirati? Obstajajo priporočila
Preberite še:
“Ljudje se v partnerskem odnosu obnašajo potrošniško: skupaj bova, dokler bo lepo”
Preberite še:
Štirje znaki, ki vam bodo pomagali prepoznati toksičen odnos
