Aleteia

Nismo pujski, ki pojedo vse, kar se jim nasuje v korito

Channel Surfing
Deli

Kaj vse pridobimo, če "izgubimo" televizijo?

Pred nekaj leti je bil zelo aktualen televizijski šov Gostilna išče šefa. Za nastop v tem projektu se je odločila tudi ena mojih prijateljic iz mladosti, zato sva z možem sklenila, da bova to zares spremljala. Ker sva bila takrat ravno sveže poročena in vseljena v najino stanovanje, še ni bilo financ, da bi si kupila svojo televizijo.

Zato sva si jo sposodila od moje mame. Navdušena nad kuhanjem, navdušena nad novim znanjem (koliko sva ga v resnici pridobila, je … khm … no, zanemarljivo) in zadovoljna, da vidiva še kakšen znan obraz, sva večere v tisti kuharski “sezoni” preživljala pred televizijo.

Posrkana!

Televizija naju je “prilepila” na kavč. Bila sva posrkana! Pogledala sva predvideno oddajo, potem pa … obsedela! Takoj se je namreč začel predvajati naslednji film in midva sva, nekritično, obsedela in ga gledala. Večer za večerom. In preden sva se dobro zavedla, je bila ura čez polnoč. Ves večer sva buljila v ekran, sedela drug ob drugem, a se nisva videla. Kakšna potrata časa!

Bogu sem še danes hvaležna, da sva bila že takrat tako zelo pozorna. Mamino “škatlo” sva vrnila, odjavila TV-naročnino in do danes ta pretkani kradljivec časa še ni prestopil našega hišnega praga. In ga tudi ne bo! Zanalašč!

Potem ti dejansko nimaš pojma, kdo ali kaj je *gorski zdravnik*?

*vstavi poljubno aktualno nadaljevanko/šov/oddajo

Ne, nimam pojma. In živim v svojem milnem mehurčku nevednosti in v tem uživam. Prav tako moj mož in najini otroci. Nimamo občutka, da karkoli zamujamo. Da česa ne vemo. Kvečjemu imamo več časa ob večerih, da se resnično posvetimo pomembnim stvarem. Druženju. Igranju vrhunskih namiznih iger. Pisanju. Branju. Učenju tujih jezikov. Pomivanju posode. Podarjanju možu. 😉 In spanju, kakopak!

YOUNG,WOMAN,STUDY,SCRIPTURE
Shutterstock

In do sedaj se mi še ni zgodilo, da ne bi imela teme za pogovor s prijatelji, čeprav ne sledim Zvezdam, ki plešejo in Reki ljubezni. (Jap, dejansko sem poguglala, da sem videla, kaj je na sporedu!)

Seveda se tudi mi “parkiramo” pred računalnik, pogledamo risanko ali dve (za to imamo celo določena dneva v tednu). In midva z možem z veseljem pogledava kakšen dober film, dokumentarec ali serijo kuharskih oddaj. Ampak to je vse brez reklam in načrtno izbrano. In vmes večkrat pritisneva pavzo, se pogovoriva o videnem, razloživa otrokoma, če česa ne razumeta, in, roko na srce, kakšen film gledava po kosih tudi tri dni, ker vmes zaspiva. 🙂

“Temu, čemur namenjam svoj čas, želim dati težo” 

Mi smo izbirčni. Nočemo goltati informacij, ki nam jih servirajo in nam nevede polnijo dušo. Temu, čemur namenjam svoj čas, želim dati težo. Veljavo. Ali bo to televizija in filmi/serije/risanke, ki jih zame izberejo drugi, ali bo to morda moj mož? Izbira je moja!

Vir: Družina in življenje, diz.si

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.