Življenje v petero ali kako deluje velika družina“Tole je pa že kar projekt,” sem slišala pred nekaj dnevi mimoidočo gospo, ko se je naša družina v gosjem redu peljala na kolesih mimo nje. Najprej moj mož, potem pa otroci po starosti: najstarejši, srednja in najmlajša. Zadnja vozim jaz. Taka razporeditev nama omogoča, da so otroci med nama nekako kot v oklepaju in v prometu se nama za kolesarsko družino to zdi še nekako najvarneje.
Preberite še:
Mamina nerešljiva enačba. Vam je znana?
Preberite še:
Materinstvo lahko živi tudi ženska, ki nima svojih otrok
Projekt “velika družina”
Gospa je zelo dobro ubesedila vse skupaj. Imeti več otrok (v mojem primeru tri, zavedam pa se, da ima marsikdo več otrok od nas) je dejansko kar projekt, toliko večji, kadar načrtuješ in izvajaš kakšne skupne aktivnosti.
Spontane odločitve, “dajmo na hitro nekam skočiti”, skorajda ne pridejo v poštev. Kamorkoli gremo, je treba s sabo vzeti zaloge hrane in pijače; v nestanovitnem vremenu tudi rezervna oblačila in obutev pa še kaj bi se našlo. Za krajši popoldanski izlet po soseski tako vzamem samo dve steklenici vode, kakšne ržene kruhke, grisine ali bobi palčke ter jopico za vsakega od družinskih članov.
Preberite še:
Rojstvo nedonošenčka – moja zgodba
Preberite še:
Nismo pujski, ki pojedo vse, kar se jim nasuje v korito
Če pa gremo na celodneven izlet recimo v hribe, kjer že potrebujemo raznovrstna oblačila ter na poti nazaj načrtujemo še skok v kakšen bazen ali jezero, se količina s seboj vzete opreme poveča tako zelo, da bi koga verjetno zlahka preslepili, da gremo za cel teden na počitnice.
Preberite še:
Od dekleta, ki ljubi kavč, do pohodnice
Preberite še:
Kako lahko mame hčeram pomagajo do zdrave samopodobe
Več otrok, manj dela??
Od nekdaj sem si – oziroma sva si – želela tri otroke. In resnično je to super. Hiša nikoli ni prazna, otroci imajo vedno družbo. Resda to v večini primerov pomeni, da imajo družbo za prerekanje (pregovarjanje, kreganje, sitnarjenje drug drugemu, prerivanje, občasno klofuto, recimo temu kakorkoli že), ampak dolgčas jim nikoli ni in osamljeni tudi niso.
Preberite še:
Kako biti dobra reklama za našo vero?
Za starše poleg nekoliko bolj zapletene logistike več otrok pomeni tudi bistveno manj časa zase. Resnici na ljubo nikoli nisem razumela tistih, ki trdijo, da “je z vsakim otrokom več, ki ga imaš, manj dela”. Jaz se s tem ne strinjam. Več otrok preprosto pomeni več dela.
Več umazanega perila, več smeti po tleh, več roditeljskih sestankov, več rojstnodnevnih praznovanj, več možnosti za zapletene družinske psihološke interakcije (v katere moraš kot mama seveda poseči), več izmišljevanja kdo-česa-ne-jé, več hrane, več usklajevanja urnikov, več šolskih in obšolskih obveznosti … Pa tudi več objemov, več poljubčkov, več brezpogojne ljubezni.
Preberite še:
Ne dopustite jezi, da uniči vašo družino
Zagotovo pa manj časa zase in manj obiskov
Če je česa manj, pa je to zagotovo časa. Časa zase, časa za tišino in mir, časa za naju (ko so otroci nekoliko večji, dejansko postane kar velik izziv, kako si zakonca med seboj lahko izmenjata nekaj stavkov, ne da bi ju otroci medtem vsaj trikrat prekinili), pa da ne pozabim, časa za kopalnico!
Ja, za kopalnico sem vedno zadnja na vrsti. Ko so bili otroci še majhni, je bil čas za kopalnico včasih tako redek, da sem lahko porabila ure in ure za dojenje, brisanje ritk, previjanje, branje pravljic, risanje, tolaženje, hranjenje in tako naprej, ne da bi sploh dojela, da me že ure recimo tišči na stranišče. Tudi zdaj pridem na vrsto za tuširanje šele takrat, ko so stuširani, preoblečeni, nahranjeni in nasploh zadovolj(e)ni vsi preostali člani družine.
Preberite še:
V cerkev v kratkih hlačah, v gledališče v raztrganih kavbojkah
Manj vabil
No, pa vabil na obiske je tudi z vsakim otrokom manj. Nič ne rečem, povsem razumem. Za tiste, ki so brez otrok in imajo po možnosti zelo čisto in lepo urejeno stanovanje, je povabiti na obisk pet ljudi preveč abstraktna ideja, da bi si jo upali uresničiti.
Za tiste pa, ki imajo kaj svojih otrok, je celokupni seštevek vseh otrok, ki bi bili prisotni na takem obisku, tudi malce previsok. Vsi vemo, da so že lastni otroci pogosto zelo naporni, kdo bi si potem želel naložiti še dodatno delo tujih razgrajačev?
Neskončno sem hvaležna za našo bolj ali manj veliko družino. Že zdaj se veselim tega, kako bom čez leta že odraslim otrokom razlagala stvari s stavkom: “Ko ste bili pa vi majhni …” Otroci mi pravijo, da bom, ko bom babica, imela devet vnukov in tri pse (ne svoje). Bomo videli.
Preberite še:
To so katoliški očetje sodobne Evrope
Preberite še:
“Na mnogih delovnih mestih morajo ženske delati po moško”
Preberite še:
Martin Golob – v traktorje zaljubljeni župnik, ki igra playstation, ministranti pa ga obožujejo
