V začetku 70. let je v Franciji nastalo gibanje za osvoboditev žensk. Eni od utemeljiteljic gibanja Françoise Picq in Monique Witig sta se udeležili protestov maja 1968 in takrat spoznali, da v družbi vlada nesprejemljivo neravnovesje, čeprav so bili po zakonu ženske in moški enakopravni.
Gibanje se je zgledovalo po ameriških feministkah, ki so želele spremeniti določen pogled na poroko in zakon, utemeljen na zvestobi, zaradi česar se jim je zdelo nujno, da razširijo kontracepcijske metode, med njimi tudi splav.
Preberite še:
“Na mnogih delovnih mestih morajo ženske delati po moško”
Ob 50. obletnici pariških dogodkov se lahko vprašamo, ali je bila to prava pot k resnični osvoboditvi žensk?
Decembra 2017 je Françoise Picq v pogovoru povedala marsikaj presenetljivega, med drugim o začetkih t. i. spolne revolucije: “Veliko prijateljicam je bilo dovolj moških manipulacij, ko so z njimi šli v posteljo, potem pa jih zavrgli ali imeli odnos z več ženskami hkrati in jih obtoževali, da niso ‘svobodne’, če se niso vdale njihovim željam in potrebam.” (Iz knjige: Maj 68: povej, kako je šlo).
Maj 68 in vzor “buržoazne družine“
Generacija po drugi svetovni vojni je bila sposobna doseči spektakularen gospodarski razvoj in v t. i. 30 letih slave so svojim otrokom želeli podariti blaginjo, da jim nikoli več ne bi bilo treba trpeti pomanjkanja.
Kljub temu jim niso znali posredovati življenjskega smisla in veselja do življenja. Posledica ni bila le negotova, ampak tudi nezadovoljna mladina, ki je hotela spremeniti družbo, ki se je zdela vse preveč vnaprej določena in je življenje mladih preveč natančno začrtala.
Med mnogimi ustaljenimi vzorci so izstopale vloge v družini. Moški se je moral osredotočiti na poklic in službo, medtem ko je ženska opravljala gospodinjska dela in skrbela za otroke. Družina je bila usmerjena v blagostanje, družinski mir in razvoj otrok.
Maj 68 je hotel te vzorce razbiti in je zato napadel osrednji steber, zvestobo, ki se jo je zahtevalo predvsem od žensk. To je bil tudi osrednji cilj t. i. spolne revolucije.
Preberite še:
Se recept za dober zakon skriva v ženini podrejenosti možu?
Kontracepcija in splav
Feminizem, ki je izšel iz majskega gibanja, je trdil, da žensko vlogo v zakonu določa materinstvo. Da bi žensko odrezali od materinstva, so morali ločiti spolnost in rodnost ter iz spolnosti narediti prostor zabave, ki nima vpliva na osebni razvoj ali življenjske načrte.
To ločitev so v praksi lahko dosegli le s pojavom kontracepcijskih sredstev, ki so bila do sredine 50. let (ko je mehiški zdravnik Luis Ernesto Miramontes sintetiziral noretindron) nepoznana in so prišla na trg šele v 60. letih preteklega stoletja, pri čemer so pod ideološkimi pritiski levice prikrivali resne stranske učinke.
Feministična gibanja so se takoj začela zavzemati za splav kot dodatno kontracepcijsko metodo v nasprotju z osnovnim kriterijem znanosti, ki so ga zagovarjali priznani strokovnjaki kot Jérôme Lejeune (oče sodobne genetike), da je človeški zarodek v polnosti človek že pred rojstvom.
Preberite še:
Kaj žensko naredi damo?
Nova “ženska“ spolnost
Spolna osvoboditev, ki se je začela kot upor proti mačističnemu dojemanju odnosov, ki je na ženske pogosto gledalo kot na predmet poželenja, je imela za posledico to, da so ženske same zapadle v nekakšno novo “žensko” spolnost, ki je imela podobne lastnosti: promiskuiteto, egoizem in odsotnost vezi.
Danes vidimo, da ženskam ni uspelo odpraviti mačizma, še več, spodbudile so model osebnih odnosov, v katerih je ženska še bolj predstavljena kot predmet poželenja, ker zavrača pomen soglasja, skupnega življenja in skrbi za otroke.
Bistveni del težave je v tem, da se je uveljavil moški vzorec spolnosti in to njegov najbolj površinski in ženskam nenaklonjen del. Ženskam je uspelo osvojiti veliko področij, ki so jim bila prej prepovedana, a so ob tem pozabile obraniti svoje “ozemlje” in obstaja tveganje, da jim bo to odvzeto.
Nerešeno ostaja vprašanje, kako naj si ženske izborijo prostore svobode in ob tem ostanejo v polnosti ženske, ne da bi se za to morale odreči samim sebi, svojim pogledom na svet, na materinstvo in spolnost.
Marcelo Lopez Cambronero in Feliciana Merino Escalera, profesorja filozofije in avtorja knjige Maj 68: povej, kako je šlo pri založbi Encuentro.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Zakaj bi sodobna ženska sploh želela postati redovnica?
Preberite še:
Biti mama v poslovnem svetu je pravzaprav prednost. Zakaj?
Preberite še:
Manekenki, ki dokazujeta, da se moda odpira tudi k drugačnim lepotnim idealom
