O tem, kako poletna rekreacija še zdaleč ni "le" rekreacija
Generacijam športnih rekreativcev bi gotovo naredil krivico s tezo, da so znamenita asfaltna ‒ ali katera druga ‒ igrišča, ki jih ima praktično vsaka slovenska vas, in morda ne le enega, prazna. Ne, niso. Na njih se najde peščica najstnikov, ki mečejo žogo ob hip hop glasbenih ritmih, kakšen kolesarski obiskovalec, ki na klopci brska po telefonu, kak nadobuden parček ali dvojec, ki to še želi postati, oče in sin, ki preživljata skupni čas zunaj dnevne sobe …
Torej, igrišča ne samevajo. Vsaj nenehno ne. Ni pa na njih udeležbe, kakršno je mogoče v spomin priklicati izpred kakšnega poldrugega desetletja. Če si se želel kvalificirati v na primer košarkarsko trojko, si se moral krepko potruditi ali pa res dobro lobirati in si zagotoviti soigralce.
In še kasneje med igranjem je nad šestimi glavami, ki so bile hkrati na igrišču, visel Demoklejev meč zavedanja, da bodo lahko naslednje, na primer, pol urice le opazujoč presedele dogajanje, ker so v čakalnici za igranje že drugi.
Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.