Po košarkarju Luki Dončiću si je Evropo podvrgel še rokometaš Vid Kavtičnik. Čeprav njegov klub Montpellier prav gotovo ni spadal med glavne favorite za najbolj želeni pokal. Ne po igralski ne po finančni plati. A šport je spet dokazal, da pri njem rek kolikor daš, toliko veljaš ne drži. Vsaj ne vedno. 🙂
Preberite še:
Sveta Trojica na polfinalu nogometnega pokala
Preberite še:
Športni as stoji ob strani krščencu in bratu
Velenjčanova zgodba je posebna. Na veliki sceni je že več kot 15 let, kar je za vrhunskega športnika častitljiva doba. Še najstnik je bil, ko je s Slovenijo osvojil zgodovinsko prvo kolajno na velikih tekmovanjih. Tedaj, leta 2004, so ga izbrali tudi v najboljšo postavo prvenstva.
Trinajst let zatem je soustvaril bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu, a si le nekaj minut pred koncem znamenite tekme s Hrvaško hudo poškodoval koleno, ki ga je na bolniški dopust poslalo za več kot pol leta.
Jaaaaaaaa, @rzs_si tretja na svetu! 💪💪💪💪💪💪 #SLOhandball#Handball2017pic.twitter.com/Qp38zCrf8d
— Lojze Grčman (@LuiggiGrcman) January 28, 2017
Preberite še:
Ko v življenje uspešnega športnika ostro zareže bolezen
Pred meseci mi je razlagal, kako so se mu tedaj po glavi podile misli o morebitnem koncu kariere. A ob podpori družine, kluba, soigralcev je šla rehabilitacija v pravo smer. Sezono, ki jo je poleti začel previdno, da le ne bi preveč obremenil preizkušenega kolena – prej je imel na drugem že dve zahtevni poškodbi –, je sklenil sanjsko.
Z naslovom evropskega klubskega prvaka, čeprav od Montpelliera tega ni nihče pričakoval. Ne, to pa ni premierni naslov za Kavtičnika, ki je na rokometni Mont Blanc v majici nemškega Kiela splezal že leta 2007.
Preberite še:
Izstop iz mehurčka: življenje z otrokom, ki ima Downov sindrom
Preberite še:
Planica v videu, o katerem bo govoril ves svet
Vsem velikim dosežkom navkljub ostaja skromen in prijazen, nič zvezdniški. Leta tujine so ga izoblikovala v pokončno osebnost, ki ve, da v poklicnem športu in še kje ena lastovka (zmaga) še ne prinese vedno pomladi. En poraz pa ne nujno jeseni oziroma zime. V Sloveniji, kjer je meja med evforijo in depresijo pogosto zelo tanka, tako miselnost pogosto pogrešam.
Preberite še:
Wilson – film o zagrenjenem starcu, ki ponovno zaživi
Preberite še:
To je Valentina, prva ženska v vesolju
Preberite še:
Nekoč je tesal mize, zdaj pa iz bede rešuje zasvojence
Preberite še:
Plemič irskega rodu, ki je Slovencem omogočil razcvet
