Da bi našle smisel svoje ženskosti, svojega zakona, se moramo vrniti na začetek. To je začetek, ko je Bog vse ustvaril tako, kakor je sam hotel. In vse je bilo zelo dobro. Ampak ne dovolj za moškegaLahko imaš najnovejši rollex, rdečega porscheja, superpametni telefon, uspešno podjetje brez prave konkurence daleč naokoli. Lahko imaš tukaj, na Zemlji, svoj rajski vrt. Vseeno pa si osamljen.
“Ni dobro za človeka, da je sam; naredil mu bom pomoč, ki mu bo primerna.” Ko Bog razmišlja o sreči moškega, postavi definicijo ženske. Priznam, prvi občutki ob branju tega članka so najbrž: “Uf, slabo se je začelo.”
Preberite še:
Se recept za dober zakon skriva v ženini podrejenosti možu?
Baba, v kuhinjo!
Že vidim izraz na svojem obrazu, ko na dan svoje poroke preberem: “Natalija, bodi primerna pomoč svojemu možu.” Vem, da bi v istem trenutku poiskala prijaznega gosta, ki mi je napisal tako voščilo, in ga prav nediplomatsko nagovorila: “Pa kaj se greš?! Ali sem nenadoma ponudba, ki pride v paketu z likalnikom?”
Pa nimam nič proti likalniku, čeprav priznam, da sem po poroki vrgla edini primerek v smeti, nato pa po treh letih dobila novega – darilo drage tašče. Grdo bi bilo, če bi ga vrgla v smeti, zato ga imam. Nekje, v neki škatli.
No, ironično je, da sem dobila prav tako željo na voščilnici. In sem osebo, ki mi jo je izročila, pozneje vprašala, kaj je s tem mislila. Dobila sem odgovor, ki je omehčal moje srce.
Deformirana ženska identiteta
Velemesta me vedno spravijo v dobro voljo. Dajejo občutek, da se imamo ženske odlično. Da se razvijamo, uresničujemo svoje želje, brez težav povezujemo vse vloge, ki jih zamenjamo v enem dnevu.
Pa ne gre za vprašanje življenja v mestu ali na vasi. Gre za deformirano identiteto ženske. Ženske, ki dela vse, da bi se zlila z moškim svetom. Slišale smo, da naj bomo pomoč, pa smo na našo nesrečo to razumele kot nekaj slabega, nižjega, manjvrednega. Da gre predvsem za hišna opravila in tisto slavno verigo, s katero smo priklenjene v kuhinji.
Preberite še:
“Moški in ženska sta drug drugemu kot češnja na vrhu torte”
Preberite še:
Je bila “spolna revolucija” res najboljša pot za resnično osvoboditev žensk?
Bog feministka!
Bog, ki je Duh brez spola, naredi moškega po svoji podobi (Bog ima v sebi nekaj moškega) ter mu daje oblast vladanja, torej skrbi. Ustvari tudi žensko (v svetopisemskem besedilu je uporabljen drugačen glagol kot pri moškem – ta pomeni grajenje nečesa mogočnega!). Iz telesa moškega, iz te same narave torej, po svoji podobi (Bog ima v sebi nekaj ženskega), jo naredi za primerno pomoč.
Ezer kenegdo. Ta hebrejski izraz je v kontekstu, v katerem se navezuje na žensko, uporabljen samo tokrat – enkrat. Vedno, ko se pozneje pojavlja v Svetem pismu, se nanaša na Boga! Ezer kenegdo torej ne pomeni predpasnika in občutka manjvrednosti. Ezer je rešitev pred smrtno nevarnostjo! Je umiritev, je odrešitev, je notranja moč! Kenegdo pa pomeni “nasproti” – ne ob vznožju moških nog, ne za moškim, ampak nasproti, na isti ravni!
Nova identiteta in ime ženske
Natalija, bodi primerna pomoč svojemu možu – tako voščilo sem na dan poroke dobila od samega Boga! In spremenilo je moje srce. Moja notranja ženska moč je našla svoj izgubljeni smisel. Da bi nekoga odreševala*, ga ljubila (*cilj zakoncev je to, da drug drugega vodita k odrešenju). Da bi bila najboljše zdravilo za samotnost. Da bi bila spremljevalka in partnerka. Mimo vseh shem in predalčkov, ki smo jih zbili skupaj. Iztrgana iz njegovega rebra, mesta, ki je tako blizu njegovega srca, da bi bila pri tem srcu in ga krepila.
Ko vidim besedo zakon, preberem vzajemnost. Ne na 50 odstotkov. Ne pol pol. Na 100 odstotkov. Ko vsak daje vse, kar ima. Vse svoje življenje.
Ezer – novo ime za žensko. Moje in tvoje!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Pogačnik.
Preberite še:
“Ljudje se v partnerskem odnosu obnašajo potrošniško: skupaj bova, dokler bo lepo”
Preberite še:
“Manjka nam moških, ki ne bi bili cunja, ampak bi cunjo znali uporabljati”
Preberite še:
Ženska intuicija – zakaj jo imamo?