Na eni strani imamo otroke, ki jih starši ves čas kritizirajo. Nič, kar naredijo, ni v redu. Vedno znova slišijo stavek, da bi pa lahko bilo bolje. Na drugi strani pa imamo tiste, ki jih starši ves čas hvalijo, saj ne želijo, da bi imeli občutek, da v čem niso dobri. Za vsako dejanje prejmejo pohvalo, čeprav morda ni povsem na mestu.
Dve skrajnosti, ki gotovo nista dobri za naše otroke. Zmernost in uravnoteženost med obema poljema je ključnega pomena, če želimo, da naši otroci odrastejo v samozavestne odrasle, ki bodo znali sprejeti tudi kritiko.
Preberite še:
Koristni nasveti za obvladovanje otroške muhavosti
Hvaliti ali ne hvaliti?
Občudovanje mame ali očeta je lahko zelo učinkovito, a če pohvale uporabljamo brez zdrave pameti, je lahko to celo škodljivo. Preveč hvale sicer začasno prinese dobro voljo in zadovoljstvo, a ima lahko tudi škodljive učinke predvsem v odrasli dobi. Otroka lahko namreč veliko lažje zaščitimo pred vsem slabim in pred vsemi negativnimi komentarji in kritikami. Ko bodo odrasli, tega ne bomo mogli več storiti.
Nekatere psihološke študije kažejo, da obstaja večja verjetnost, da bodo starši vzgojili preveč občutljive, čustveno nestabilne in vase zagledane otroke, če se bodo pretirano trudili za njihovo dobro počutje. Če bodo vedno v središču pozornosti in bodo vedno vse naredili prav, bodo postali preveč tekmovalni in bodo tudi pozneje v življenju menili, da se vse vrti samo okoli njih.
Zato je pomembno, da otrokom dovolimo, da kdaj zaidejo tudi v težave, in jih spodbudimo, da sami najdejo izhod iz nastale situacije. Namesto da jim ves čas govorimo, da so najboljši, jih spodbudimo k temu, da bodo tvegali. Povejmo jim, da ni nič narobe, tudi če jim kdaj spodleti. Tudi padci so lahko poučni.
Preberite še:
Oče mora biti tudi zoprn, ker pri otrocih ne zbira všečkov
Kritika in sprejemanje
Vsako kritiko, ki jo predajamo svojemu otroku, pa morata spremljati sprejemanje in toplina. Najlažje se učimo iz svojih napak in padcev.
Otroci, ki se že zgodaj soočijo tudi s porazom, se bodo pozneje v življenju lažje spopadali s podobnimi situacijami, večja verjetnost je tudi, da ne bodo zagnali panike, ko bo treba sprejeti odločitev, in ne bodo slepo sledili drugim.
Življenje nam ne postreže vedno s stoječimi ovacijami. Otroci ali odrasli bodo vedno znali sprejeti pohvalo. Kar moramo naše otroke naučiti že zelo zgodaj, je to, da ne zapustijo odra prej, dokler ne dobijo aplavza. Pokazati jim moramo, da bodo preživeli tudi težke situacije. Z upanjem in notranjo močjo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
“Pri otrocih želimo le odličnost. Prepoznati jih moramo v njihovi nemoči”
Preberite še:
“Tako učitelji kot starši smo okuženi s permisivno vzgojo”
Preberite še:
Kako vzgajati otroke, da bodo uspešni
