Svete stopnice, ki se dandanes nahajajo pri Lateranski baziliki v Rimu in ki vodijo do osebne kapele prvih papežev, sestavlja 28 stopnic iz belega marmorja. Po izročilu je po teh stopnicah v Jeruzalemu hodil sam Jezus, ko so ga napotili k Ponciju Pilatu, v Rim pa jih je ukazala v 4. stoletju prepeljati sv. Helena, mati cesarja Konstantina. Po njih se lahko vzpenja zgolj po kolenih.
Preberite še:
Poznate najsvetejši kraj v Rimu?
Priljubljene postale v obdobju baroka
Kopije svetih stopnic danes najdemo po celem svetu, od Italije, Francije, pa vse do Kanade. Po nemškogovorečem delu Evrope so ob romarskih cerkvah postale priljubljene v obdobju baroka, ko se je za opravljanje pobožnosti predpisal prav poseben red.
V tem obdobju so prišle tudi na slovensko ozemlje. Simon Vačavnik, ki je v 18. stoletju župnikoval na Svetem Joštu nad Kranjem, je tedaj osebno kar dvakrat romal v Rim prosit papeža, naj mu blagovoli dati nekaj koščkov pravih svetih stopnic, da jih lahko vključi v gradnjo novih v svoji župniji.
Preberite še:
11 dejstev o Vatikanu, ki jih verjetno ne poznate
Najstarejše stopnice se nahajajo ob Sv. Roku v Šmarju pri Jelšah
In čeprav je romarskih cerkva na Slovenskem več sto, so svete stopnice postavili zgolj pri sedmih.
Najstarejša kopija svetih stopnic pri nas se nahaja ob Sv. Roku v Šmarju pri Jelšah, in sicer v zadnji kapelici Kalvarije, kjer vodijo k Božjemu grobu oziroma h kipu mrtvega Jezusa na mrtvaškem odru. Kapelica je bila v obdobju baroka bogato štukirana in poslikana s podobami apostolov in svetnikov, Jezusovega mučilnega orodja ter Jakobove lestve.
Na podoben način križev pot zaključujejo bogato v baročnem slogu poslikane svete stopnice ob cerkvi Sv. Pankracija v Slovenskih goricah.
Preberite še:
Ste že slišali za cerkvene labirinte?
Stopnice odražajo poznavanje Škofjeloškega pasijona
Baročne svete stopnice najdemo še v Novi Štifti na Dolenjskem ter pri Sv. Križu nad Belimi Vodami, ikonografsko in celostno najpopolnejše zasnovane pa na Žalostni gori nad Mokronogom. Najpomembnejša je njihova poslikava, ki odraža dobro poznavanje uprizoritev Škofjeloškega pasijona.
Preberite še:
Osupljive cerkve 20. stoletja
Če si želite ogledati modernejšo interpretacijo lateranskih svetih stopnic, pa se morate odpraviti na Mirenski grad. Tam so bile namreč baročne stopnice popolnoma uničene med prvo svetovno vojno, nato so jih leta 1931 ponovno postavili po načrtih arhitekta Ivana Vurnika. Na vrhu stopnic uzremo fresko zasramovanega Jezusa, ki je leta 1966 nastala pod čopičem slikarja Toneta Kralja.
Če se boste torej odpravili do katere izmed omenjenih romarskih cerkva, si ne pozabite ogledati tega zanimivega in slikovitega koščka naše kulturne dediščine.
Preberite še:
Veste, kje je največja cerkev v Sloveniji?
Preberite še:
Cerkve, ki podirajo rekorde
Preberite še:
Ali “vatikanski skrivni prehod” resnično obstaja?
