Aleteia

Kaj je tisto, kar najbolj primanjkuje sodobnemu šolskemu sistemu

SCHOOL HAND
Philippe Lissac I Godong
Deli

Na poti k celostni pedagogiki

V šoli smo predvsem zato, da se učimo. Pa vendar ni dovolj, če pod izrazom učenje razumemo zgolj teoretično obvladovanje določenega področja. Prav tako pomembna vidika sta, da smo v šoli prepoznani v naši enkratnosti in izjemnosti ter da v šoli najdemo prostor za uresničevanje naše ustvarjalnosti.

Vsi ti trije vidiki učenja so zajeti pod izrazom celostna pedagogika, pri kateri si učitelji in vzgojitelji prizadevajo za otrokov in mladostnikov razvoj na kognitivnem, čustvenem in duhovnem področju. Na ta način lahko dosežemo, da bodo prihodnji rodovi bolje pripravljeni na nove izzive in se ne bodo bali sprejemati odgovornosti.

Poglejmo osnovno zgradbo celostne pedagogike:

1. Kompetentnost

Najprej je pomembno, da smo na določenem področju res kompetentni, torej da ga obvladamo do te mere, da razumemo osnovne zakonitosti. Pri tem gre za učenje popolnoma novih ali pa delno novih stvari. V tem smislu se nikoli ne nehamo učiti, saj vedno ostaja na določenem področju še nekaj, česar ne vemo.

V primeru klasičnega šolskega pouka je najbolj pomembno, da učenec pridobi ustrezno podlago, ki mu bo služila za odkrivanje novih spoznanj v prihodnje.

Z vidika učitelja pa je ključnega pomena to, da s svojim načinom učenja in odnosom do predmeta vzbudi željo po znanju kot vrednoti.

2. Odličnost

Še tako odlično znanje na določenem področju ne zagotavlja, da ga bomo znali uporabiti za pravi namen. Zato je poleg naše kompetentnosti pomembno tudi to, da smo krepostni. To je tisti vidik šolskega življenja, ki ga klasično imenujemo vzgoja. Ta je namenjena temu, da vsak učenec zraste v samostojno in odgovorno osebo, ki si bo znala v vsej svobodi izboriti svoj prostor v družbi kot celoti.

Tukaj gre za vprašanje tako imenovanih kreposti, kot so pogum, zmernost, modrost, pa tudi – sploh v krščanskem okolju – vera, upanje in ljubezen.

Učitelj v tem smislu predstavlja nezamenljiv zgled krepostnega življenja. Učenec raste skupaj z njim in ob drugih sovrstnikih in prijateljih. Brez zdravega okolja bo tudi še tak genij težko ohranil vrednote človekovega dostojanstva.

3. Ustvarjalnost

Sodobnemu šolskemu sistemu, ki smo mu priča tudi v Sloveniji, najbolj primanjkuje duh ustvarjalnosti. Zagotavljanje tega pa je ključnega pomena za prihodnost družbe, saj mlademu človeku omogoča, da se v šoli lahko uresniči na tistem področju, ki ga najbolj veseli.

Ravno veselje je temeljni predpogoj sleherne ustvarjalnosti, pa naj gre za področje znanosti in tehnike ali pa umetnosti in družbenega aktivizma. Učiti se z veseljem pomeni, da je vsaka oseba temeljno gonilo pedagoških procesov.

Učitelj sestopa s piedestala vsevednosti in se približa učencem s pozitivnimi spodbudami in moralno podporo, posebej v trenutkih, ko bi sicer marsikdo od njih obupal. Učenje je hkrati izrazito problemsko naravnano in se osmišlja tudi v praksi. Učenčeva kompetentnost in samozavest se preizkusita v konkretnem dejanju, ki v ustvarjalnem vzdušju odpira popolnoma nova obzorja in resnično vodi k spreminjanju sveta na bolje.

 

V luči te trojne zgradbe celostne pedagogike v Zavodu sv. Stanislava pripravljajo tridnevni seminar za učitelje, vzgojitelje in druge pedagoške delavce ter zainteresirano javnost z naslovom “Razum, srce in roke. Prednosti celostne pedagogike”.

 

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.