Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Kaj si triletnik zapomni od nedeljske pridige? Dokaz, da sliši več, kot bi si mislili

LITTLE BOY READING BIBLE
By Anelina | Shutterstock
Deli

Moji otroci tudi moji mali učitelji vere – preproste, zaupne, predane

Ste kot starši kdaj podvomili o smislu jemanja otroka v cerkev? Taka misel se lahko pojavi in priznam, da so bili trenutki, ko se je pojavila tudi pri meni. Ko se občasno vrača kot bumerang, se v spominu vračam k zgodbi, ki se nam je zgodila pred nekaj leti.

Najin starejši sinček, takrat star tri leta, je bil že kar samostojen. Ko sem ga hotela pripraviti k postiljanju svoje postelje ipd., sem se spraševala, kaj ima to skupnega z nedeljsko pridigo. Preberite in ne boste več dvomili o smislu jemanja otrok k sveti maši. Kljub vsem neprijetnostim, ki jih to potegne za sabo.

Kako je otrok prosil Jezusa za pomoč

  • “Franek, daj, uredi blazine na postelji, jaz bom pa skuhala večerjo.”
  • “Ampak ne znam.”
  • “Srček, saj bo šlo, no. Že tolikokrat si jih prenašal okoli, se spomniš?”

Svoj odgovor sem končala s širokim nasmehom in odšla iz sobe. Obenem sem opazovala, kaj se dogaja v sobi. Franek je nekaj sekund nemočno stal, potem pa se je (na moje veliko nezadovoljstvo) ulegel na posteljo brez blazin. Kaj pa dela? Nad posteljo visita križ in Marijina ikona. Franek je pogumno začel pogovor.

  • “Jezus, pomagaj mi s temi blazinami. Jaz ne morem.”

In je čakal. Stal je tam nekaj sekund, gledal v križ in čakal, kako se bo odvila akcija. Kaj bi dala, da bi videla svoj obraz v tem trenutku! Negotovo sem vstopila v sobo.

  • “Franek, kaj delaš?” sem vprašala.
  • “Mami, ne morem zložiti teh blazin. Rekel sem Jezusu, naj mi pomaga,” je rekel in še naprej gledal križ.
  • “In?” sem negotovo vprašala in se srečala z občutkom, da bom zdaj morala triletniku razlagati težke izraze. Razmišljala sem, kako se s tem spopasti.
  • “Ni prišel dol in ni mi pomagal,” je rekel razočaran, z žalostnim izrazom na obrazu.

Jezus mi je dal moč

V moji glavi se je pojavila samo ena ideja – objela sem sinčka in zavzdihnila, vmes pa iskala odgovor na njegovo dilemo. Na mojo veliko srečo je vskočil mož in z navdušenjem rekel:

  • “Franek, Jezusu zdajle sploh ni treba priti dol s križa.”
  • “Neee?” je začuden podaljšal mehanično vprašanje.
  • “Dal ti je moč, da boš zdaj blazine sam pospravil. Poskusi.”

Franek se je lotil zadeve in kmalu so blazine ležale tam, kjer je treba. Ponosen nase je vesel in z iskricami v očeh začel skakati po postelji.

  • “Ko nekaj dobimo, je dobro, če se Jezusu za to zahvalimo, veš?” ga je poučil oči in Franek se ni obotavljal.
  • “Hvala, Jezus, zdaj sem zelo močan,” je rekel in pokazal svoje roke.
  • “Franek,” sem hotela poiskati vir otroške vere. “Franek, zakaj si prosil Jezusa, da ti pomaga?”

Kaj triletnik sliši v cerkvi

Franek ni bil več posebej navdušen nad pogovorom, saj je svojo moč preizkušal ob dvigovanju odeje, pa je vseeno nekam zasanjano povedal: “Župnik je to rekel v cerkvici.”

Z Lukom sva se spogledala in takoj sem se spomnila konca včerajšnje pridige: Ko nam nekaj ne uspeva, ko ne znamo, ko nam ne gre, povejmo Jezusu: “Gospod Jezus, sam ne morem, prosim Te, pomagaj mi.” In gotovo bo pomagal.

Mali triletni fantek je zaupal in preprosto storil to, kar mu je predlagala Cerkev.

Otroci slišijo, si zapomnijo in razumejo več, kot si mislimo. Kdaj si mislim, da so moji otroci tudi moji mali učitelji vere – preproste, zaupne, predane. Kot mame in očetje lahko naredimo eno: damo jim možnost, da poslušajo vsebine o Bogu.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Pogačnik.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.