Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

“Včasih v šali rečem, da je nenavadno, če zakonca laže združita spolne organe kot pa denarnici”

COUPLE
SHUTTERSTOCK
Deli

Tabu tema – pogovor o denarju

Večkrat slišimo, da se vse začne in konča pri denarju. Kakšne pa so vaše izkušnje? Je denar dober ali slab? Je vaš sluga ali gospodar? Vas zanima, kako o njem razmišlja Aleš Čerin, ki skupaj z ženo Marinko in zakoncema Rajkom in Anito Šimonka že nekaj let vodi seminar Najin odnos do denarja v okviru gibanja Družina in Življenje?

V zakon prinese vsak svoj pogled na denar, na to, kako ga uporabljati, za kaj ter koliko se bo varčevalo. Sta bila vidva z ženo o tem enotnega mnenja?
Ne, kje pa. Še danes nisva. Vsa naša ravnanja izhajajo iz tega, kar smo se iz zgleda naučili doma. Tudi moj odnos in ravnanje z denarjem izhaja iz moje družine. Pri nas sta oče in mama odkrito govorila o denarju in družinskem gmotnem položaju.

V zakon vsakdo prinese svoj odnos do denarja, svoj način ravnanja z njim, svoje občutke. Tudi midva, seveda. Gradnja edinosti, svetopisemsko rečeno postajati “eno meso” na področju denarja, je težka in resna tema, ki pa jo zakonci močno podcenjujemo. Še posebej v obdobju zaljubljenosti se nam zdi, da sta denar in gmotno popolnoma neromantični in nepotrebni temi. Nekako računamo, da bo na tem področju šlo samo od sebe.

Preberite še: Moška preobrazba iz muckov v leve

Kaj pomeni postati “eno meso” na področju financ? Kako naj se zakonci pogovarjajo o tej kočljivi temi?
V Družini in Življenju smo opazili, da se zakonci precej laže pogovarjajo o spolnosti kot o denarju. To je težka in čustvena tema, ki se je zakonci zlepa ne lotijo, če pa se je, se pogosto sprejo. Okoli denarja smo spletli veliko mitov, ki se jih niti ne zavedamo. Recimo: denar je moč, denar omogoča družbeno sprejetost, denar je vir sreče, denar zagotavlja varnost, denar je vir užitka … pa tudi denar je zlo. Zanimivo, da je vsak od teh mitov do neke mere resničen. Vsi ti miti so v obliki prepričanj v nama, vplivajo na najina čustva. Na podlagi tega se odločava, kako bova uporabila denar, ki naj bi bil v zakonu skupen. Naj bi bil …

Zanimivo je, da je zelo močan mit, da je denar zlo. Iz tega izhaja prepričanje, da so bogati ljudje slabi, to pravzaprav izhaja iz napačnega razumevanja Svetega pisma. V Svetem pismu imamo zapisano: Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju (1 Tim 6,10a), kar “prevedemo” v “korenina vsega zla je denar”. Pavel pa govori o pohlepu po denarju in ne o denarju samem.

Preberite še: Kako (p)ostaneš dober mož in oče v sodobnem svetu?

ALEŠ ČERIN
TATJANA SPLICHAL | DRUŽINA

Preberite še: Oče mora biti tudi zoprn, ker pri otrocih ne zbira všečkov

Kaj morata zakonca vedeti o spremljanju financ in o načrtovanju porabe denarja?
Najprej to, da je to treba delati. Družinski finančni tok spremljajo le redki zakonci, tako na oko – le kakih 10 odstotkov. To omogoča, da zakonca sploh vesta, koliko denarja pride v njuno življenje ter koliko in za kakšen namen ga porabita. Mnogi porabijo vse, nekateri gredo v minus. Tako spoznata, koliko stane življenje, koliko prihranita za slabe čase, koliko darujeta za dobre namene.

Predlagam, da ves mesec v škatlo mečeta račune in zapise, za kaj vse sta porabila denar. Potem odhodke razporedita v posamezne kategorije in jih seštejeta. Spremljati in sešteti dohodke je mnogo lažje. Midva to delava v Excelovi tabeli. Tako dobita zakonca jasen pregled nad njunim denarnim tokom.

Ko si zakonca pogledata realne številke, je na vrsti precej težji del: pogovor o denarnem toku. Še posebej težak je pogovor o odhodkih. A sedaj pogovor lahko teče na podlagi dejstev in ne le čustev. Tu pridejo prav dobri odnosi med zakoncema in njuna zmožnost, da sta se navajena pogovarjati tako, da se ne “stepeta” in ne ranita.

Dobro je, če sta zakonca že prej – najbolje od poroke naprej – gradila “kulturo midva”. To ni samoumevno in nikakor ni lahko. Zelo pomaga, če sta zakonca že od prej vajena upoštevati in udejanjati Božji pogled na zakon – prizadevanje za gradnjo edinosti na različnih življenjskih področjih, recimo na čustvenem, duhovnem, ljubezensko-spolnem, pri vzgoji otrok, odnosu do staršev, pravilih skupnega življenja. Potem ni pričakovati težav niti na tem na videz povsem posvetnem področju denarja.

Preberite še: 12 nasvetov kraljice Elizabete II. in princa Filipa po 71 letih zakona

Kako naj bi mož in žena uskladila svoje potrebe v okviru skupnih finančnih zmožnosti, ki jih imata?
Opazil sem, da je Jezus ogromno govoril o denarju in gmotnem. Zanimivo, da ni obsojal bogastva, ampak je bičal človekov odnos do denarja, najbolj malikovanje. Jezus od nas zahteva, da smo oskrbniki denarja in gmotnega in da se ne obnašamo kot lastniki. Usmerja nas tudi v daljno prihodnost, v perspektivo večnosti in ne le do konca meseca, do konca leta, do penzije.

Na seminarju govorimo o tem, da ne gre za “moj denar – tvoj denar”, da ne gre niti za “najin denar”, ampak pravzaprav za denar, ki nama ga Bog dovoli imeti. Čisto obrnjena logika!
Bog nama namreč danes dovoli imeti natanko toliko denarja, kolikor ga imava, obenem pa pravi, da morava v tem okviru živeti – midva in najini otroci, obenem pa morava prihraniti za slabe čase in biti darežljiva. Še huje, logika je obrnjena: najprej Bogu, potem za slabe čase, od ostanka pa moramo živeti – na oko nekako v razmerju 10 : 10 : 80.

/…/

Predlagam, da zakonca najprej ozavestita pojem “dovolj”, da obstaja točka “dovolj” za različne življenjske potrebe. To pomeni, da se nekje začne pretirano, recimo pretiran luksus. Vedno se izkaže, da točka “dovolj” ni enaka zame in za ženo. Še zdaleč ne. Midva sva se zalotila, da jo imam jaz postavljeno zelo nizko, na mnogih področjih prenizko, in sem imel velike skušnjave, da bi me potegnilo v skopost. In da bi ženi stalno težil in očital. To ni Božji namen. Tega se je bilo treba ubraniti. 

/…/

V redovnih skupnostih velja pravilo, da so finance skupne, pri zakoncih pa je pogosta praksa, da imata vsak svoj denar. Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Ja, v redovnih skupnostih je tako. Morda bi raje rekel, naj bi bilo tako … Ni pa niti v redovnih skupnostih to samoumevno, za edinost si je treba povsod prizadevati. Vem za redovno skupnost, ki načrtno skrbi za preglednost, urejenost in za to, da so finance skupne. To je odličen temelj za dobre odnose. Enako je v zakonu.

Včasih v šali rečem, da je nenavadno, če zakonca laže združita spolne organe kot pa denarnici. Če imata zakonca vsak svoj denar, potem se morata vprašati, zakaj je tako. Gotovo bosta prišla do globljih razlogov, največkrat povezanih z miti, izkušnjami iz otroštva … in na koncu do nezaupanja.

/…/

 

Celoten intervju je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.

Preberite še: Vprašanje, ki bo pomirilo večino zakonskih prepirov

Preberite še: Kdo pravi, da “dedci” niso za globoke pogovore?

Preberite še: Zakaj lahko zakonsko ljubezen primerjamo z delom rokodelca?

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.