Če se boste odpravili pohajkovat čez lužo na mejne pokrajine med Paragvajem, Argentino in Brazilijo, vas bodo kot turista zagotovo napotili do mogočnih razvalin, ki pričujejo o nekdanji jezuitski prisotnosti na teh tleh. Njihove zgodbe so doživele celo pozornost Hollywooda s filmom Misijon (1986) z Robertom De Nirom v glavni vlogi.
Redukcije, urbanizem kolonizatorjev
Jezuitski misijonarji so se na tem območju, na katerem živi avtohtono prebivalstvo, poznano pod imenom Guaraní, naselili v 17. in 18. stoletju, ko je ozemlje še pripadalo španski kroni. Ustanavljali so redukcije, mesta in naselja, podobna tistim v Španiji in na Portugalskem, in v njih naseljevali avtohtono prebivalstvo.
Namen redukcij, ki so jih prvi uvedli španski in portugalski kolonizatorji, je bil ubiti dve muhi na en mah: organizirati avtohtono delovno silo in jo uvesti v evropsko kulturo. Ustanavljale so jih lahko tako sekularne oblasti kot tudi verske skupnosti in redovi.
Preberite še:
To so ostanki trdnjave, v kateri je bil obglavljen Janez Krstnik
Jezuitske redukcije kot zaščita pred kolonizatorji
Jezuitske redukcije so bile najbolj uspešne na mejnih področjih med Argentino, Brazilijo in Paragvajem, kjer jih je bilo v določenem trenutku kar trideset.
Njihove redukcije bi težko uvrstili v najširšo kategorijo redukcij, saj so v njih jezuiti poskušali ustvariti državo znotraj države, v kateri bi avtohtono prebivalstvo ostalo neodvisno od španskih kolonizatorjev. Lokalno prebivalstvo se je za njihove misijone odločilo predvsem zato, ker je zanje ta poteza pomenila zaščito pred suženjstvom in prisilnim delom.
Preberite še:
Spoznajte edino jezuitko v zgodovini
Enovit načrt in dnevni red
Njihove redukcije so sledile enovitemu arhitekturnemu načrtu, v katerem je osrednjo vlogo igral glavni trg. Na eni stranici trga so bili cerkev in skladišča, na vseh preostalih pa bivališča domačinov. V vsaki sta služila vsaj dva duhovnika.
Dan se je za vse prebivalce redukcije začel s sveto mašo in zajtrkom, ki mu je sledilo delo; molitev je spremljala tudi druge obroke.
Vlaganje v izobrazbo
Veliko poudarka so jezuiti namenjali izobrazbi. Prebivalce so poučevali tako v španščini kot v njihovem avtohtonem jeziku guaraní, jeziku, ki je še danes drugi uradni jezik Paragvaja. Podučili so jih tudi v evropskih obrteh.
Vse izdelke, ki jih je izdelala skupnost, živeča v eni redukciji, so prek duhovnikov prodajali na večje trge. Izkupiček so vložili v skupinski sklad ter ga razdelili med delavce.
Preberite še:
Jezuit iz Mengša, ki je postal vodja kitajskih astronomov
Učinkovito, a relativno kratkega veka
Jezuitski misijoni so deloma dosegli svoj namen: uživali so relativno avtonomnost, bili pa so tudi ekonomsko uspešni. Njihova največja pomanjkljivost je bila njihova kratkotrajnost.
Leta 1767 je namreč španski kralj Karel III. pregnal jezuite iz misijonov in s celine nasploh; po njihovem odhodu so jezuitske redukcije počasi usahnile, bile namerno uničene ali pa kar pozabljene. Zanimanje zanje se je obudilo šele na prelomu iz 19. v 20. stoletje in nekateri spomeniki so bili vpisani v UNESCOV seznam svetovne dediščine leta 1984.
V fotogaleriji si lahko ogledate nekaj osupljivih ostankov jezuitske evangelizacije na latinskoameriških tleh.
Preberite še:
Inovator in izvrsten športnik, čeprav je invalid že od 12. leta
Preberite še:
Kako je Aladinov Duhec zabaval “Schindlerja” (in druga nora dejstva o njem)
Preberite še:
Prikupne fotografije prvih svetih obhajil v preteklem stoletju
