Kričanje je škodljivo za odnose in na dolgi rok ne prinese dobrih rezultatov, čeprav je v nekem trenutku lahko učinkovito. Obstajajo učinkoviti načini, kako se v taki situaciji odzvati, da se jeza razprši in ne naraste.
Tudi če dosežemo rezultate s kričanjem, ni bistvenih sprememb, ko se vse pomiri, in situacija se bo ponavljala. Na primer mama, ki kriči na otroke, da bi pospravili igrače. Sicer je res, da jo takrat ubogajo, ne bo pa s tem dosegla, da bi sami od sebe skrbeli za red. Vsekakor to ni konstruktiven način, kako voditi v težki situaciji.
Treba se je zavedati lastnega kričanja, razumeti, zakaj nekateri ljudje kričijo, in znati ravnati z njimi. Ko nekdo konstantno kriči na nas, na nas stresa svojo čustveno tiranijo. Njegov namen je pridobiti kontrolo nad nami in si izboriti potrebno prednost. Je neke vrste ustrahovanje, ki deluje le kratkotrajno. Na dolgi rok pa rezultati zagotovo niso dobri, saj z ustrahovanjem skušamo doseči, da drugi stori to, kar mi želimo. Jasno je, da to poslabša odnos in onemogoči čustveno bližino s tako osebo.
Preberite še:
Zakaj starši kričimo na svoje otroke in kako lahko prenehamo?
Zakaj ljudje kričijo?
“Jeza je kislina, ki povzroči več škode posodi, v kateri je uskladiščena, kot katerikoli stvari, na katero se razlije.” (Mark Twain)
Razlogov za kričanje je več. Najpogosteje so razlogi slabi, zato je toliko bolj pomembno, da se znamo prav odzvati, da ne reagiramo podzavestno. Kričanje je pogosto znak, da možgani zaznavajo neko težavo, ki nima nič opraviti z osebo, na katero kriči. Je odsev čustvenega neravnovesja, čeprav skuša pokazati moč in obvladovanje situacije.
Preberite še:
Ne dovolite, da bi mrki in negativno nastrojeni ljudje uničili vaše razpoloženje
- Šibke sposobnosti soočanja
Mnogi ljudje kričijo, ker se težko soočijo s težkimi situacijami. Če se je nekdo naučil, da je na vrhu le takrat, ko kriči, potrebuje pomoč, da bo razvil boljše mehanizme upravljanja s čustvi.
- Izguba nadzora
Nekateri kričijo, ko čutijo, da izgubljajo nadzor nad situacijo. Verjetno jih ob tem še obvladujejo čustva, občutki in misli. Znajdejo se v miselnem viharju in s kričanjem skušajo prevzeti nadzor.
Tak človek nima primernih veščin za soočenje in se zateče v kričanje. Začasen občutek nadzora je lažen in ni dolgotrajen, saj se glavne težave ne da razrešiti na tak način.
- Občutek ogroženosti
Pogumneži so pogosto čustveno zelo občutljivi in se ves čas branijo. Vedno, ko se čutijo ogrožene, reagirajo. Kričanje je njihovo obrambno orožje.
Preberite še:
Imate ves čas težave z ljudmi okrog sebe?
Preberite še:
Ste se ravnokar prepirali? Tu je molitev, ki vas bo pomirila
- Agresivne težnje
Nekateri ljudje so konstantno agresivni. So glasni in hitro se tudi zapletejo v fizično obračunavanje.
Če neznanec kriči nate, je bolje biti previden. V takih situacije je še posebej pomembno, da se ne odzovemo nasilno, saj bi s tem le še prilili olje na ogenj.
- Priučeno obnašanje
Nekateri postanejo kričači, ker so bili navajeni take komunikacije doma. Naučili so se, da kadar so težave, se povzdigne glas. Niso se naučili primernih načinov, kako se odzvati na konflikte.
Njihova reakcija je bilo vedno kričanje.
Preberite še:
Spadate med tiste, ki morajo vedno imeti vse prav?
Preberite še:
Prepiri z najino 12-letnico naju spravljajo ob živce. Kaj storiti?
- Občutek, da te ne upoštevajo
Spet drugi ljudje povzdignejo glas in jezno kričijo, ker menijo, da jih drugi ne poslušajo.
Večkrat ponovijo isto in nazadnje jezno zakričijo, saj na običajen ton glasu ni odziva. Starši se pogosto znajdejo v takem položaju, ko čutijo, da jih otroci ne poslušajo.
Težava je v tem, da tak način učinkuje le kratek čas. Raziskave pa kažejo, da je kričanje prav tako kot fizično nasilje škodljivo za otroke.
Primerni odzivi ali kako se izogniti kričanju
Najslabše, kar lahko storimo, je, da se odzovemo na enak način. Prav tako je neprimerno spodbujati kričečo osebo, zanikati to, kar govori, ali kritizirati tistega, ki kriči.
Primerni načini, kako lahko zmanjšamo napetost:
Ohranimo mirno kri in ne podžigajmo jeze
Zapomnimo si, da nismo mi tisti, ki imamo težavo, čeprav nekdo kriči na nas. Z jeznim odzivom še podžigamo že tako razburjena čustva, zato ohranimo mirno kri in ton, čeprav v nas vre. Na miren način se razreši veliko težav.
Preberite še:
Kako vedeti, kdaj je vaša jeza zdrava, in kaj storiti, ko to ni
Naredimo miselni premor, da lahko ocenimo situacijo
Preden se v katerikoli situaciji odzovemo, naredimo miselni premor. Tako ugotovimo, ali sploh lahko pričakujemo dober razplet. Če osebo dobro poznamo, je morda najbolje, da odidemo. Take zlorabe nam ni potrebno prenašati.
Če je oseba, ki kriči, vaš šef in bi vas odhod lahko stal službe, si vzemite čas in razmislite, kako bi pozneje lahko rešili težavo. Še posebej če se to pogosto ponavlja in zmanjšuje vašo učinkovitost pri delu.
Ne strinjajte se zaradi ljubega miru
Če se strinjate z nekom, ki je vznemirjen, samo zato, da bi ga pomirili, samo tolerirate njegovo kričanje in vzorec obnašanja se bo ponovil.
Preberite še:
8 nasvetov svetnikov za preprečevanje stresa in ohranjanje miru v hiši
Mirno odgovarjajte na kričanje
Ko nekdo kriči, čutimo potrebo, da bi se odzvali s povzdignjenim glasom. To situacija samo poslabša. Uporabiti moramo vsa sredstva, da ohranimo mirne misli, in se osredotočamo na resnični problem ter ga skušamo rešiti. Kričeči osebi damo vedeti, da ne bomo prenašali kričanja ne glede na težavo ali okoliščine. To povemo mirno in vljudno. Nekateri ljudje se niti ne zavedajo, da kričijo.
Prosimo za odmor
Ko smo se mirno odzvali na kričanje, prosimo za odmor, da premislimo. Tudi sami potrebujemo čas, da se pomirimo, ne le kričeča oseba, saj je najverjetneje to tudi nas vznemirilo.
Za odmor prosimo s trdilnim stavkom: “Potrebujem nekaj časa,” in ne z vprašanjem. To je čas, ko premislimo in najdemo možno rešitev ali primeren odgovor.
Preberite še:
Kako spremeniti komunikacijske vzorce, ki smo jih prevzeli doma?
Ko se čustva pomirijo, se znova začnimo pogovarjati
Čas, da v miru razmislimo in najdemo primerno rešitev, je lahko različno dolg. V zakonu je lahko tudi nekaj dni. Če pa nas okoliščine silijo, da ta čas skrajšamo (na primer v službi), uporabimo tehnike umirjanja, kot je globoko dihanje in vizualizacija, da lahko hitreje predelamo situacijo.
Ko se čustva pomirijo, nadaljujemo pogovor. Sedaj naš sogovornik ve, da ne sme povzdigovati glasu. Sogovorniku povejte, kako se počutite, ko kdo na vas kriči. Na primer, da vas to tako užalosti, da nekaj časa ne morete biti v njegovi bližini.
Nekateri ljudje ne vedo, kako bi spremenili svoje obnašanje, v takem primeru je lahko srečanje s strokovnjakom ali tečaj obvladovanja jeze v pomoč.
Kričanje poškoduje odnose, zato ne sprejmite, da se nič ne spremeni.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katja Tušek.
Preberite še:
Kako je videti družinsko življenje s samimi fanti?
Preberite še:
Moč, ki jo ima očesni stik
Preberite še:
Obiski na vratih, vi pa ste “utrujeni do konca”. Kaj zdaj?
