Občutek krivde hromi in ne vodi do rešitev. Z njim se moramo soočiti na bolj konstruktiven načinPredstavljajte si, da se sprehajate po ulici in se nenadoma spotaknete ob kamen, ki ga niste videli. Ko vstanete, vidite, da imate ranjeno koleno in to vas zaskrbi. Bi rekli, da ste za rano krivi sami?
Krivda je čustveno stanje, v katerem smo v konfliktu sami s seboj, ker nekaj storimo, pa mislimo, da tega v resnici ne bi smeli storiti, ali obrnjeno, ker nečesa ne naredimo, čeprav mislimo, da bi to morali narediti. Velikokrat je občutek krivde neosnovan, ker dejstva, ki ta občutek sprožijo, marsikdaj dejansko niso odvisna od nas samih. Kdaj pa so odvisna tudi od nas, a zaradi občutka krivde dejstva in njihove posledice preveč napihnemo.
Preberite še:
3 vprašanja, ki vam lahko pomagajo povrniti čustveno ravnotežje
Nekoristen občutek
Če nadaljujemo s primerom kamna. Ko ste vstali, bi se lahko mučili z vsakršnimi mislimi, kot na primer “kakšna neroda sem”, “vedno se mi to dogaja”, “zakaj ravno meni” ipd. Tovrstne misli nas hromijo in ne vodijo k rešitvam. V psihologiji krivdo obravnavajo kot nekoristen občutek, ker ne povzroča gibanja, temveč hromi.
Čustva običajno v nas sprožijo neko gibanje: veselje nas nagiba k praznovanju, žalost k iskanju zatočišča, strah k iskanju zaščite in jeza k obrambi. Krivda pa nas zapira vase in nas paralizira, lahko do te mere, da začnemo verjeti, da nič od tega, kar delamo, nima smisla.
Preberite še:
Kaj se lahko naučim iz svojih napak?
Odgovorno soočenje z napakami
Veliko bolj plodno je, če na stvari gledamo z vidika odgovornosti. Beseda odgovornost ima isti koren kot beseda odgovor, se pravi, da biti odgovoren pomeni dajati odgovor na zadeve, ki so še odprte ali nerešene. Oseba z zdravo samozavestjo, ki je resnično zrela in ponižna, se ne bo prepustila občutkom krivde, ampak se bo z napakami soočila odgovorno.
Če se torej pri padcu poškodujete, je primerno, da sprejmete odgovornost in razmišljate tako: “Nisem se hotel poškodovati, vendar bom rano pozdravil in pazil, da se ne vname. Zanjo sem zdaj odgovoren (odgovorim na to situacijo), hkrati pa se ne čutim krivega, ker sem padel. Vsi se kdaj spotaknemo.”
Preberite še:
Ženske si znamo stvari zelo zakomplicirati
Sprejemamo odgovornost?
Lahko se tudi vprašamo, ali so v našem življenju situacije, za katere sprejemamo odgovornost, ki dejansko ni naša (se pravi ali odgovarjamo na zadeve drugih).
Če se čutite krive za vse, kar se okrog vas dogaja, in ne veste, kako se tega rešiti, vam lahko pomagajo spodnji nasveti:
- Ozavestite vse, kar se vam je zgodilo. Zapišite, v miru analizirajte, pa ne zato, da bi se s tem trpinčili, temveč, da zadeve ustrezno ovrednotite.
- Poglejte, ali je res tako hudo, kot si predstavljate. Ali v resnici temu ni tako?
- Če ste odgovorni za zadevo, zaradi katere se počutite krivi, naredite naslednje korake, ki vam bodo pomagali dati odgovor na to zadevo: prosite odpuščanja, popravite krivico, končajte delo, izpolnite obljubo itn.
- Če ne morete storiti ničesar, da bi popravili to, zaradi česar se počutite krive, si odpustite in sprejmite dejstvo, da se ljudje velikokrat zmotimo. Bodite spoštljivi do sebe in do sebe ne bodite negativni. V sebi ponavljajte: “Čeprav sem to naredil slabo, lahko za druge in zase še vedno naredim marsikaj dobrega.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Ali veste, kakšni sta starodavni slovenski besedi za angele in molitev?
Preberite še:
Tako se lahko že med počitnicami pripravite na novo šolsko leto
Preberite še:
5 najstarejših univerz v Evropi