Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Bohkov kot – nekdaj obvezen del vsake kmečke hiše

BOHKOV KOT
TATJANA SPLICHAL | DRUŽINA
Deli

Današnji praznik ima svoj izvor v legendi, ki pravi, da naj bi ostanke pravega Kristusovega križa našla sv. Helena. Češčenje svetega križa so prvič praznovali že v 4. stoletju. Na Slovenskem pa je bil nekdaj pogost Bohkov kot, pod katerim se je zbirala vsa družina

Uvedba praznika se nanaša na ostanke pravega Kristusovega križa, ki ga je, kot trdijo zgodovinska poročila, našla sv. Helena, mati cesarja Konstantina.

Skoraj 300 let po Jezusovi smrti je bil njegov grob na Kalvariji zasut, križ pa zakopan globoko v zemlji. Ko je cesar Konstantin dal kristjanom svobodo, je cesarjeva mati prišla v Jeruzalem, da bi tam počastila kraje, kjer je Jezus trpel in umrl.

A ti kraji so bili oskrunjeni, saj so pogani tam postavili oltarje svojim malikom. Helena je dala očistiti kraj in kopati tam, kjer bi moral biti Jezusov grob in križ. Razkrili so grob in res našli križ, na katerem je Jezus umrl.

Prvič že v 4. stoletju

Konstantin je dal sezidati dve cerkvi: cerkev Kristusovega vstajanja in cerkev svetega križa ali Božjega groba, kakor navadno pravimo. Cerkvi sta bili med seboj povezani in posvečeni 13. septembra 335. Naslednji dan, 14. septembra, pa so relikvije svetega križa prvič izpostavili v slovesno češčenje. Od tedaj naprej so vsako leto na ta dan praznovali povišanje svetega križa.

Smisel češčenja svetega križa

V naših krajih je bil nekoč znan Bohkov kot – postavitev križa v kotu kmečkih hiš. Pod njim se je okoli mize zbirala družina pri molitvi in obedu. Tudi danes bi bilo prav, da je križ v naših domovih na vidnem mestu in da se zbiramo pod njim.

CROSS AT HOME
TATJANA SPLICHAL | DRUŽINA

Ko smo pri krstu postali kristjani, smo kot prvo versko znamenje prejeli prav znamenje križa. Naše čelo in naše srce, torej ves človek, je bil s tem zapečaten.

Križ nam vsak dan znova, še posebno ob pomembnih dogodkih, govori o Božji ljubezni. Ne na način, da bi nam bilo trpljenje na zemlji odvzeto, ampak naše trpljenje spremeni v nekaj čisto drugega – križ postane pot v večno življenje.

Različna poimenovanja

Krščanska govorica v jeziku Svetega pisma, liturgije in cerkvenih očetov imenuje križ drevo življenja, kraljevski prestol, les veselja, lestev življenja, temelj vere, most in ladja v smeri k obrežju Božje domovine, palica vseh romarjev, ključ do nebes ter znamenje Sina človekovega ob njegovem drugem prihodu.

Kaj če so kristjani častili nepristne relikvije svetega križa?

Razlikovati moramo med češčenjem relikvij (npr. ostankov pravega Jezusovega križa) in češčenjem podob, med katere spada tudi razpelo (podoba Jezusa na križu). Cerkev uči, da se tista čast, ki jo izkazujem takšnim predmetom, bodisi podobam bodisi relikvijam, v resnici vselej nanaša na osebe, ki jih ti predmeti predstavljajo oz. so bili z njimi v zvezi.

Pravemu Gospodovemu križu, ki je bilo orodje Kristusovega trpljenja, gre češčenje iz dveh razlogov: najprej zato, ker se ga je dotikalo Kristusovo telo, drugič pa zaradi tega, ker s svojo obliko predstavlja Jezusa, ki je z razprostrtimi rokami visel na križu.

Drugim, iz lesa ali kovine narejenim križem, ki hočejo veljati za Jezusov križ, pa gre isto češčenje samo iz drugega razloga – zaradi tega, ker s svojo obliko predstavljajo na križu trpečega Kristusa. V nobenem primeru se češčenje ne ustavlja pri predmetu samem – vselej se nanaša na osebo, ki je bila s tem predmetom povezana.

Jezusove besede

Na praznik povišanja svetega križa se obračamo k Jezusu, ki je dejal: “Ko bom povzdignjen (izvirnik ima tu izraz “povišan”, od tu izvira poimenovanje povišanje svetega križa, op. a.) z zemlje, bom vse pritegnil k sebi.” V Matejevem evangeliju pa nas vabi: “Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.”

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.