Kovanci z lordom Vaderjem ali milijon dolarjev, sledi kokaina na skoraj vseh bankovcih in valuta, s katero se trguje dobesedno v svežnjih … Svet denarja je zanimiv vsem, ne le velikim finančnikom. Tu so štiri dejstva, ki bodo zanimala vsakogar.
Proizvodnja kovancev in bankovcev je dober posel
V večini držav sveta denar služi kot plačilno sredstvo v kroženju blaga. Obstajajo pa tudi dežele, kjer je tudi sama proizvodnja kovancev in bankovcev zelo dober posel, še posebej če govorimo o majhnih deželah. Kot primer vzemimo majhen otok Niue, ki je povezan z Novo Zelandijo. Tam izdajajo spominske kovance, ki se nanašajo na skoraj vse. Tako so že izdajali kovance z junaki iz Vojne zvezd ali z Disneyjevimi junaki.
Tudi druge majhne dežele uporabljajo podobno pravico do izdaje denarja – pogosto gre za dežele, ki so manj eksotične kot Niue. Vatikan in San Marino imata, tako kot druge države evroobmočja, pravico do oblikovanja kovancev. Ker so zelo redki, so lahko tudi navadni kovanci vredni nekajkrat več kot njihova nominalna vrednost.
Preberite še:
Poglejte v denarnico, morda se v njej skrivajo krščanski simboli
Denar je umazan. Zares umazan!
Leta 2007 so v Veliki Britaniji opravili raziskavo na 1500 bankovcih po 10 in 20 funtov, ki so bili zaradi svoje obrabljenosti umaknjeni iz obtoka. Na 99,9 odstotka so našli sledi kokaina! Najdeni so bili tudi ostanki heroina, ekstazija in marihuane. To ni bil enkraten pojav – več kot 90 odstotkov primerov prisotnosti drog so pokazali tudi testi na evrskih bankovcih, ki so jih opravili v Španiji in Nemčiji.
Ne bi bilo tako hudo, če bi šlo le za ilegalne snovi – denar ima lahko na sebi več bakterij in mikrobov kot stranišče. Virus gripe se na njih lahko zadrži več dni. Poleg tega so na denarju našli tudi množico drugih mikrobov. Toda sprostite se – ponavadi je dovolj, da si po prijemanju denarja umijemo roke.
Preberite še:
Mora res župnik “fehtati” za denar?
Ni vedno šlo za nominalno vrednost
Ponavadi ima denar, ki je v obtoku (v osnovi) takšno vrednost, kot je na njem navedena. Obstaja pa tudi denar, katerega vrednost je precej višja od navedene. Del takšnih kovancev so zbirateljski kovanci, ki imajo veliko vrednost zaradi redkosti. Drug del pa je vreden veliko, kljub temu da takšne kovance proizvajajo v milijonih. Njihova vrednost je visoka zaradi rude, iz katere so narejeni. Tako imenovani investicijski kovanci so narejeni iz čistega srebra ali zlata (redkeje iz platine).
Takšne kovance shranjujejo v standardizirani in prepoznavni obliki, še posebej če gre za manjše količine (najbolj priljubljeni investicijski kovanci tehtajo eno trojansko unčo oziroma 31,1 gram). Obstajajo pa tudi resnično spektakularni primerki – leta 2011 je avstralska državna kovnica proizvedla kovanec, ki vsebuje tono čistega zlata v vrednosti milijon dolarjev. Ob dajanju denarja v obtok je bila tona zlata vredna približno 53-krat več.
Preberite še:
“Včasih v šali rečem, da je nenavadno, če zakonca laže združita spolne organe kot pa denarnici”
Obstajajo dežele, kjer so vsi milijonarji … toda to nič ne pomeni
Morda se nekateri še spominjate, da je v Jugoslaviji ob koncu 80. let vsakdo lahko služil milijone. A to še ni bilo tako slabo, če je namreč kdo želel v menjalnici zamenjati deset ameriških dolarjev, je lahko računal na to, da bo v enem bankovcu dobil isto vrednost. Medtem so obstajale in še obstajajo dežele, kjer bi za takšno količino potrebovali vsaj vrečko.
Znani so primeri, ko so zaradi izredne inflacije tiskali bankovce, na katere so le dodajali ničle. Če tega iz nekega razloga niso storili, so razmere kmalu spominjale na stanje v Somalilandu – nepriznani, a dejansko samostojni državi v Afriki. Največja vrednost tamkajšnjega šilinga znaša približno 68 centov, zato je v obtoku tudi po nekaj sto bankovcev, povezanih v snop.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Bojana Petkovič.
Preberite še:
“Dragoceno je, da si ženske znamo stati ob strani, si nuditi oporo in čvekati v nedogled”
Preberite še:
“Vzgoja otrok je tudi ljubezen med nama. Otrok išče ljubezen med staršema”
Preberite še:
7 zanimivosti o milanski stolnici
