Danes je hudič zelo popularen. Omenjajo ga filmi, glasba, zle sile nastopajo že v risankah in igricah za otroke. Naša družba je povsem prežeta z delovanjem hudega duha. Kako se mu torej upreti? Rosario Palić, duhovnik hrvaškega rodu, je uradni eksorcist tržaške škofije. Bil je gost v oddaji Na robu znanega na Exodus TV, kjer je spregovoril tudi o nevarnostih halloweena.
Preberite še:
Zakaj v naši družini ne praznujemo noči čarovnic
“V boju s hudičem imamo (eksorcisti, op. p.) veliko dela, telefoni zvonijo cele dneve in noči. Veliko je potreb, a Bog skrbi za svojo Cerkev. Z delovanjem hudega duha se vsakodnevno srečujem. Ne le v teoriji, ampak predvsem v praksi, ko vidim in prepoznavam sovražnika človekovega življenja,” pravi Palić.
Kje lahko hudič vstopi?
V oddaji je Palić podal nekaj konkretnih primerov, saj ima s tem večletne izkušnje. “Kjer je pomanjkanje vere, ljubezni, molitve, ali kjer se ljudje predajajo raznoraznim magijam – tam vstopi hudi duh. Kjer manjka sporočilo ljubezni in kjer ni izpolnitve, tam ima hudi duh tako rekoč prost vstop.”
Preberite še:
Spreobrnjeni tetovator: moli pred vsako tetovažo in odklanja tetoviranje podobe hudiča
Hudič je popularen
“Danes je hudič zelo popularen,” opaža Palić. Prodajalke v trgovinah z različno “kramo” nosijo plastične rogove, temne sile so prisotne v skoraj vseh filmih, omenjajo jih besedila popularnih pesmi … Čarovnice in zlobneži nastopajo že v risankah za otroke.
Okostnjaki, zombiji, vampirji in druga bitja so povsem običajna podoba na majicah, puloverjih, celo šolskih torbah in peresnicah. Zle sile in različni ubijalci pa brez izjeme nastopajo v praktično vsaki videoigrici. Pogoste so tudi tetovaže z motivi zla (npr. kača). Vse to hudiča privlači kot magnet, trdi eksorcist.
Prav tako te podobe vidimo na različnih reklamnih plakatih. To postaja mentaliteta vsakdana, ki se ne nazadnje odraža tudi v medijih, politiki in vsesplošnem upadu vrednot. Velika podjetja pa to seveda zelo dobro tržijo. Naša kultura je dobesedno prežeta s tem – tako zelo, da se nam to zdi nekaj povsem običajnega.
Preberite še:
Kako nenadzorovana jeza lahko odpre vrata hudiču
Kakšen praznik je halloween?
“Halloween je praznik, ki vodi k smrti,” je prepričan Palić. Danes je dostop do hudiča zelo preprost. Ne samo prek medijev in družbe, ki nas polni s takimi informacijami, pač pa tudi prek interneta.
Otroci in mladi lahko zelo hitro pridejo do tega, npr. ko tako malo za šalo kličejo duhove. Žal pa so temne sile in prepričanje, da je to nekaj povsem običajnega, vedno bolj prisotne tudi v vrtcih in šolah, ki tudi praznovanje halloweena obravnavajo kot nekaj povsem običajnega, zabavnega ali celo otrokom prijaznega.
Preberite še:
“Jutri bom zate daroval sveto mašo.” Tako je Janez Pavel II. žensko rešil obsedenosti s hudičem
Kam gre tema, ko prižgemo luč?
To vprašanje je Palić nekoč zastavil otrokom. Neka deklica mu je odgovorila: “Tema gre k hudiču.” “Ta deklica ne bi mogla bolje povedati,” je prepričan Palić.
Kako ukrepati?
Današnji človek ne priznava ne Boga ne hudega duha. Marsikdo ne verjame v obstoj hudiča, čeprav nam Jezus v evangeliju jasno pove za njegov obstoj in nam govori o duhovnem boju. Hkrati pa sodobni človek hrepeni po duhovnosti.
Preberite še:
Kako se angeli borijo proti demonom?
Najboljši način, da se upremo hudemu duhu in njegovemu delovanju, je življenje po veri. Najpomembnejše so sveta evharistija, spoved in molitev rožnega venca. Predvsem pa imamo kristjani največji zaklad v zakramentu svetega krsta. “Tega se starši danes premalo zavedajo,” opozarja Palić. “Če živimo z Jezusom, smo varni, saj je on že premagal hudega duha. Krst nam omogoča prost dostop do Boga. Veliko ljudi se tega ne zaveda in s tem zaprejo okno Božji ljubezni.”
“Oborožimo” se lahko tudi z rednim prebiranje Božje besede in zatekanjem po pomoč k Materi Mariji. Hudi duh zelo “reagira” na Marijo. Ko pokličemo Marijo na pomoč, se hudi duh zagotovo umakne, še zagotavlja Palić.
Preberite še:
Naj nam ne bo nerodno moliti na pokopališču
Preberite še:
Voščila za bližnje na Facebooku – modno ali priročno?
Preberite še:
Bil je v hišnem priporu, bežal pred ognjeno reko, a se je kot Lisjak vselej izvil
