Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Neutrudni duhovnik z Gorenjskega, ki je gradil cerkve in razvijal šolstvo

MAKSIMILIJAN RASP
Franc Anton Niernberger | JAVNA LAST
Deli

Duhovnik Maksimilijan Leopold Rasp je bil pospeševalec ljudske izobrazbe in radodarni mecen

Rasp je bil plemenitega rodu. Rodil se je 19. novembra 1673 v Škofji Loki baronu Janezu Juriju Raspu in Luciji Mariji plemeniti Kunstl, ki je izvirala iz rodu baronov Polhograjskih.

Študent v Gradcu in Rimu

Izobrazbo si je Rasp nabiral doma in po številnih evropskih deželah. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, tu je tudi opravil višje študije na jezuitskem kolegiju. Filozofijo je študiral v Gradcu, teologijo pa v Rimu, kjer je bil tudi posvečen v duhovnika. V Rimu je leta 1697 tudi napisal doktorat iz teologije.

Iz večnega mesta ga je pot vodila na Dunaj. Tu in v drugih evropskih mestih je nabiral znanje. Septembra 1699 se je vrnil v domovino in marca 1700 postal župnik v Kamniku. V tem gorenjskem mestu je bil župnik vse do svoje smrti. Poleg tega je bila dolga leta tudi arhidiakon za Gorenjsko.

Radodarni mecen

Rasp je podedoval veliko premoženje, ki ga je večinoma daroval za gradnjo in obnovo cerkva v Kamniku in okoliških krajih. Z njegovim denarjem sta bila med drugim prenovljena kamniška frančiškanska cerkev in samostan, podprl je gradnjo baročne cerkve na Šutni in župnijske cerkve v Šmartnem v Tuhinjski dolini. Že leta 1699 je tudi dal 500 goldinarjev za gradnjo ljubljanske stolnice.

Podpiral je domače stavbenike, kot je bil Gregor Maček, in slikarje, kot je bil Franc Ilovšek. Njegovo podporo sta imela tudi dva znana slikarja, ki sta prišla na Kranjsko iz tujine, Lorenec Janez Valentin Metzinger in Bavarec Jožef Anton Purtscher.

Spodbujevalec šolstva

Podpiral je tudi razvoj šolstva. V Kamniku je kupil hišo in jo preuredil v šolo. Tu je sam in s pomočjo svojih pomočnikov učil kamniške otroke branja, pisanja in računanja. Nadarjene dečke je še dodatno učil latinščino in glasbo ter jih nato poslal na jezuitski kolegij v Ljubljani.

Raspa je leta 1702 med svoje člane sprejela Academia Operosorum (to je bila prva ljubljanska znanstvena akademija) in mu nadela latinski vzdevek Indefessus (sl. Neutrudljivi).

Raspova bogata zapuščina

Umrl je 12. decembra 1742 v Kamniku. Svoje premoženje je zapustil Cerkvi. Že v času življenja je ustanovil sklade, ki so podpirali cerkveno dejavnost, določil pa je tudi, da je po njegovi smrti nanje prešla še njegova zapuščina.

Kot v Slovenski biografiji pišeta Rudolf Andrejka in Maks Miklavčič, je svojo bogato knjižnico v oporoki zapustil kartuziji v Bistri, a je na koncu pristala v cistercijanskem samostanu v Kostanjevici na Krki.

Raspa so pokopali v cerkvi na Šutni. V Kamniku se po njem imenuje ena od ulic – Raspov prehod pri župnijski cerkvi. V mestu deluje tudi Župnijski vrtec Maksimilijana Raspa.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.