“Najbolj dragoceno na Facebooku mi je bilo, da nekdo, ki razmišlja drugače kot jaz, ponuja vsebine, ki nagovarjajo tudi mene,” ob začasnem (?) odhodu z družabnih omrežij sporoča Tadej Rifel“Začenjam daljši odklop od Facebooka. V tem času bom tudi temeljito razmislil, ali se sploh še želim vrniti,” je s svojim zapisom na omenjenem družabnem omrežju, ki bo samevalo vsaj do velike noči, presenetil Tadej Rifel, filozof in zgodovinar, samostojni raziskovalec v Zavodu sv. Stanislava in profesor na Škofijski klasični gimnaziji.
Presenetil zato, ker se je njegov profil predvsem na Facebooku kar šibil pod težo raznih člankov, argumentov, pogledov, misli in predstav o različnih družbenih in življenjskih vprašanjih. Dejaven je bil tudi na Instagramu in Twitterju, ampak v manjši meri.
Preberite še:
“Dokler kot noji glave tiščimo v pesek, bo nad Cerkvijo bdel črn madež”
Kdo zna prisluhniti?
“Ljudje bi strastno radi slišali mnenja drugih o stvareh, ki jih zanimajo ali bremenijo. Ko se začne debata, imamo nagnjenje, da preidemo v obrambni položaj. Branimo svoje prepričanje in se ne znamo umakniti korak nazaj in spremeniti svojega razmišljanja ali, to je osnova, sploh dobro poslušati oziroma prebrati, kaj sporoča nekdo drug,” razmišlja profesor predmeta vera in kultura, ki bo za zdaj “odklopljen” med postom, nato pa … Kdo ve.
“Najbolj dragoceno na Facebooku mi je bilo, da nekdo, ki razmišlja drugače kot jaz, ponuja vsebine, ki nagovarjajo tudi mene. Obstaja osnova, ob kateri se čutimo vsi nagovorjene.”
Vsekakor bo do tedaj temeljito razmislil, ali bo tudi v nadaljevanju večere, ko otroci (in žena) zaspijo, preživljal v družbi z virtualnimi debatnimi kolegi ali bo čas raje izkoristil kako drugače.
Preberite še:
10 zapovedi za pozitivno rabo družabnih omrežij
Skupaj s Tadejem smo se sprehodili skozi dobre in slabe plati družabnih omrežij. Dva plusa in dva minusa.
PRO
“Družabna omrežja ustvarjajo poligon za argumentirano razpravo, če so ljudje zreli. Podaš neko osnovno informacijo, ob njej pa vidiš, kako ljudje razmišljajo. Ob vprašanju, ki je zate morda samoumevno, lahko nekdo razmišlja povsem na drug način.”
“Omrežja ponujajo širino. Nekaj drugega je, če na mesec govoriš z 20 ljudmi ali če se tvoja objava prikaže 200 prijateljem na Facebooku. Mreža ni le nacionalna, ampak je globalna. Veliko virov informacij sem našel pri prijateljih, ki so na drugih koncih sveta. Lahko dobiš medijsko širino. Ta se mi zdi na Facebooku, kjer te nagovori citat ali smešni video, bolj globalna kot pri Twitterju. Na tem je, kar zadeva slovensko sceno, več politike in pranja umazanega perila.”
CONTRA
“Poslovil sem se zaradi Exodusa (posebna postna vaja, o kateri smo že pisali, op. a.). Zame je to preizkusni kamen, kako bom deloval brez stalnega priklopa na družabna omrežja. Ob večerih bom lahko prebral kako knjigo več, bolj se bom posvetil ženi.”
“Toliko različnih tem, ki sem jih natančno ali bežno bral, in ljudi, s katerimi sem bil naenkrat v dialogu, me je miselno zelo zaposlovalo. Raztreščenost v mislih je gotovo negativni vidik družabnih omrežij. Nisi osredotočen na temo, kaj šele da bi bil na življenje zunaj omrežij.”
Preberite še:
Škof, ki oznanja na spletu
Kje smo mi?
Oznanjevalni vidik družabnih omrežij Tadej Rifel vidi v medsebojnem poslušanju iskalcev in neverujočih: “Omrežja se mi ne zdijo toliko prostor pričevanja, ampak bolj prostor poslušanja.” Ob robu njegove odločitve lahko premislimo tudi mi: Kako argumentirane so moje teze na družabnih omrežjih? Koliko dobrega ali slabega storim z njimi? Koliko so me algoritmi že posrkali vase in na omrežjih le zapravljam čas?
Preberite še:
“Mami, zakaj na radiu stalno govorijo ‘seksi’?”
Preberite še:
Skrivnostni Slovenec, ki je imel v lasti eno najpomembnejših zbirk
Preberite še:
Študentska mama: “Ko si mlad, pri kakšnih stvareh manj kompliciraš”
Preberite še:
“Po krstu je neki glas v meni rekel: Zdaj si na varnem”
