Čustva moramo predelati in se iz njih učitiKultura dobrega počutja, ki stremi k temu, da ves čas iščemo užitek, je povzročila, da se je velik del družbe začel načrtno izogibati bolečini za vsako ceno in v vsaki obliki.
Ne gre zgolj za to, da nočemo trpeti. Nobenega opravka nočemo imeti s stvarmi, ki od nas zahtevajo trud, žrtvovanje in odpovedovanje.
V svetu čustev je cena tega, da se izogibamo bolečini ali odpovedovanju, zelo visoka, a o tem nihče ne govori.
Preberite še:
Epidemija: V kateri psihološki fazi se nahajate?
So stvari, za katere je vredno tudi malo potrpeti
Ideja o tem, da moramo vedno stremeti k temu, da se počutimo dobro, se je zakoreninila v vse pore našega življenja. Poglejmo samo oglase, ki nam obljubljajo, da se novega jezika lahko naučimo v enem tednu, prav tako vsak dan znova iščemo načine, kako stvari narediti hitreje in bolj udobno.
Pa vendar. Ali niso nekatere stvari vredne truda in odpovedovanja?
Za primer vzemimo materinstvo in očetovstvo. Otroštvo je obdobje, ko začnemo spoznavati svet naklonjenosti in ljubezni, hkrati pa je to obdobje za očeta in mamo tudi polno odpovedovanja in žrtvovanja.
Biti oče oziroma mama je najlepša, a tudi zelo zahtevna vloga hkrati. Prav ta zahtevni del starševstva pa je tisti, ki nam omogoča da ljubimo svoje otroke bolje in bolj.
Preberite še:
7 negativnih misli, ki ti jemljejo srečo
Izogibajte se tema dvema skrajnostma
Zdaj, ko smo pojasnili, da ni vedno dobro, da se bolečini izogibamo, lahko bolje razumemo, zakaj je pomembno, da čustva predelamo. Predvsem negativna čustva. Ne smemo dopustiti, da jih porinemo ob stran in čakamo, da čimprej minejo.
Obstajajo ljudje, ki se prepuščajo negativnim čustvom, postanejo od njih odvisni, saj jim je všeč vloga žrtve in odnos, ki ga imajo drugi do njih, ko z njimi sočustvujejo. Na drugi strani pa so tisti, ki se prisilijo, da so vedno veseli, saj jim je všeč, da jih družba in prijatelji vidijo kot večnega optimista.
Ne ena ne druga skrajnost nista dobri. Jasno pa je, da si moramo dati priložnost, da se počutimo ne le dobro, ampak tudi slabo. Pri tem ne gre za mazohizem, ampak za učenje. Čustva, kot so dolgočasje, žalost in strah, nas lahko veliko naučijo. Dokler seveda stremimo k temu, da poskušamo ta čustva razumeti. Da poskušamo razumeti, kaj nas je do njih privedlo.
Preberite še:
Zakaj moramo dopustiti, da se naši otroci počutijo karseda “nelagodno”
Kaj storiti s čustvi?
V dolgočasju so se rodile velike reči, v žrtvovanju velike koristi, v žalosti velike ugotovitve, v nadzorovani jezi močna motivacija, da bi naredili nekaj dobrega, v občutjih krivice velike pobude in projekti.
Če bi se tisti, ki so vse to dosegli, za vsako ceno borili za to, da bi prikrili svoja negativna čustva, vseh teh končnih rezultatov ne bi bilo. Dovolili so si, da se počutijo tako, čustva predelali in ob tem rasli.
Tudi v teh tednih, ko se je naše življenje povsem spremenilo, mnoge preplavljajo številna negativna čustva. Namesto da bi se z njimi borili, jih moramo sprejeti. Ne le svoja, pač pa tudi čustva svojih bližnjih.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
“Bolezen te tako posrka vase, da anoreksija postane tvoja najboljša prijateljica”
Preberite še:
“Prejela sva globok mir, notranje veselje, da je Rožle res pri Bogu, da je srečen v nebesih”
Preberite še:
“Medtem ko smo prej lahko blefirali in iskali bližnjice, je zdaj ta izkušnja neizprosna”
