Kakor, verjamem, tudi vsi vi sem se tudi jaz v koronačasu nekoliko bolj posvetil razmišljanju o smislu, bistvu, poslanstvu, koreninah. Eno mojih poslanstev je tudi očetovsko. Hm, kdo in kaj pa sem kot oče? Šofer na trening in druge dejavnosti? Finančni (so)skrbnik družine? Nekdo, ki teži, ko je treba dati iz rok telefon in daljinski upravljalnik? Da, vse to in še kaj.
V zadnjem času večkrat vzamem v roke knjigo Zasidran v veri. Njen avtor je Peter Millonig, zavedni Slovenec in obenem svetovljan ter mednarodno uveljavljeni poslovnež s tankočutnostjo in posluhom za človeške stiske. Predvsem pa je, kot priča naslov knjige, globoko veren človek.
Med drugim v enem od poglavij razmišlja tudi o očetovstvu. “Oče je porok trdnosti,” pravi: “Najbližjim nakazuje smer po strmi poti, ki vodi v odrešenje. Njegovo srce mora izgorevati za Gospoda, da plamen ljubezni ne bi ugasnil, ampak zanesljivo živel v srcih potomcev. Očetova vloga zato ni vsebinsko in časovno omejena. Krščanski oče gradi ljubezen, ki ga preživi.” Saj vemo, očetovstvo ima neomejen delovni čas. Dobra novica: pri tem imamo kristjani najmanj en velik bonus.
“Kadar se namreč družinski oče pri vseh svojih dejanjih in besedah opira na Boga, ga nebeški blagoslov ne zapusti. Družino zavaruje pred vsem hudim, saj najde Jezus v iskrenem srcu družinskega očeta svojega zemeljskega zaveznika,” avtor servira misel, ki vliva pogum, voljo, energijo, dozo potrpežljivosti.
Besedilo je bilo najprej objavljeno v glasilu župnije Sostro.
Preberite še:
Še otroci vedo: “Če ne bi bilo Marije, ne bi bilo Nutelle”
Preberite še:
Dar posebnega prijateljstva
Preberite še:
Življenje brez nog in z eno roko: “Nikoli me niso zavijali v vato”
