“Stres je normalna reakcija na okoliščine, za katere v tistem trenutku doživljamo, da jim nismo kos”Prižgemo televizijo, zopet pogovor o stresu. Prelistam časopis, članek o tesnobi. Brskam po spletu, v oči pade naslov: Ste izgoreli? Je stresa v nas in med nami res toliko? Kje so razlogi? Kako se soočiti z njim?
Zakonska in družinska terapevtka Tjaša Stepišnik Perdih, predavateljica na Fakulteti za uporabne družbene študije, nam je odstrla pogled v ozadje problema. Terapevtsko deluje predvsem na področju travm, stresa in psihosomatike. V svoje delo vključuje telesne tehnike, kot npr. senzomotorično terapijo in TRE.
Preberite še:
Domači recepti za pomiritev in učinkovito lajšanje stresa
Kako vemo, da smo pod stresom in kdaj se stres spremeni v izgorelost?
Pri stresu gre za čustveni, miselni, telesni in vedenjski odziv posameznika na zaznano grožnjo. Z lahkoto ga prepoznamo po telesnih znakih: po hitrem bitju srca in dihanja, suhih ustih, napetih mišicah … Telo je takrat v obrambnem odzivu boja ali bega. Ta odziv je zasnovan za hitro reakcijo, npr. če zamujamo v službo ali če moramo odskočiti pred avtom. Pri tem je pomembno, da vemo, da telo enako reagira tudi na potencialno grožnjo. Primer: če me npr. močno skrbi, da bom izgubila službo.
Preberite še:
Ste nemirni in v stresu? Poskusite s tem …
Boj in beg pa naj bi bila kratkotrajen odziv in ne dalj časa trajajoče stanje. Zato dolgotrajen ali ponavljajoč se stres brez ustrezne regeneracije vodi v izčrpanost. Ta je lahko posledica zunanjih dejavnikov, kot je npr. zaključevanje projekta, lahko pa gre za kombinacijo zunanjih in osebnostnih značilnosti, kar lahko pripelje tudi do izgorelosti. Izgorelost predstavlja končni psihofizični zlom, kronično stanje skrajne telesne in čustvene izčrpanosti. Stres torej navadno sproži izgorevanje, vendar pa so pravi vzroki zanj nekatere osebnostne značilnosti, npr. vrednotenje sebe po dosežkih, perfekcionizem, pretiran občutek odgovornosti ipd.
Preberite še:
Stres uničuje tudi vaše življenje? Kako ga obvladati?
Ali smo tudi mi za bližnje lahko stresorji?
Stres ni nekje “tam zunaj”, ni lebdeči oblak, ki nas objame, temveč je del odnosov. Tudi mi smo lahko s svojim obnašanjem, npr. s stalno nepredvidljivostjo, kričanjem ali zahtevami, ki jih ni mogoče uresničiti, za nekoga vir stresa. Na tem mestu naj omenim tudi zlorabe, kjer bi sicer bolj kot o stresu lahko govorila o travmi.
Večkrat omenjate osebne značilnosti v povezavi s stresom in izgorevanjem, kako pa je s tem, se da to spreminjati?
Res je, dobro je, da vemo, kaj nas sprošča, umirja, smiselno pa je pogledati tudi globlje vase. Kaj v resnici mislim o sebi, kako se doživljam v odnosih z drugimi? Se počutim enakovredna drugim, si zaupam? Pomembno je tudi, kako izražam in uravnavam svoja čustva. Mi je dovoljeno čutiti in izražati vsa čustva ali le določena? In kaj naredim, ko npr. čutim jezo? To so vprašanja, ki si jih je vredno zastaviti in ki jih naslovimo tudi v terapevtskem procesu, kjer gre za spreminjanje lastnih vzorcev mišljenja, čustvovanja in odzivanja.
Preberite še:
8 trikov proti stresu in za ohranjanje miru v družini
Ali lahko zaradi stresa fizično zbolimo?
Psihološki in telesni procesi so zelo tesno povezani in medsebojno soodvisni. Znane so povezave med kroničnim stresom in bolezenskimi stanji, npr. večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja, prebavil in težav s kožo. V lanski raziskavi so slovenske bolnice z rakom dojke kot najpogostejši razlog za pojav te bolezni omenile stres in skrbi. Kadar imajo pri nastanku bolezni pomembno vlogo psihološki dejavniki, te bolezni imenujemo psihosomatske motnje.
Pri ljudeh s psihosomatskimi boleznimi je opaziti težave pri prepoznavanju in izražanju svojih čustev, čustva težko opišejo z besedami in jih tudi teže prenašajo. Nakopičeno čustveno napetost začne namesto njih odražati njihovo telo. Znane psihosomatske težave so npr. želodčna razjeda, povišan krvni tlak, astma. Tistim, ki jih ta tema bolj zanima, predlagam knjigo Gaborja Matéja Ko telo reče ne, ki je lani izšla v slovenščini.
Preberite še:
Fizična vadba, ki krepi spomin in se bori proti stresu
Ko pa je huda bolezen že prisotna, je stres spet obstranski dejavnik. Kako premagati ta občutja?
Seveda, stres je normalna reakcija na okoliščine, za katere v tistem trenutku doživljamo, da jim nismo kos. Po prvem šoku bo naša naravnanost narekovala način soočanja. Običajno človek v tistih trenutkih spontano naredi notranjo “inventuro” – vpraša se, kaj so njegove vrednote, kako zadovoljuje svoje potrebe, kako skrbi zase, kaj ga napaja, hrani; potem pa vidi, kaj bi bilo dobro spremeniti. Pogosto se spremeni tudi dojemanje. Nekaj, kar mu je prej predstavljalo stres, npr. kritika sodelavca ali neodgovorjena sporočila, po tem, ko je prevrednotil svoje življenje, zanj nima več takšnega pomena.
Kako se lahko na hitro sprostimo, če smo napeti?
Tehnike, ki vzbujajo sprostitveni odziv, so npr. dihanje s podaljšanim izdihom, podoben učinek ima tudi petje, progresivna mišična relaksacija, avtogeni trening, TRE ipd. Sproščanje pa je tudi precej individualno, za nekoga je to lahko delo na vrtu, za drugega poslušanje glasbe ali božanje psa. Pomembno je, da imamo nabor tehnik sproščanja, ki jih lahko fleksibilno uporabljamo v danih okoliščinah.
Stresimo se za sprostitev
Metoda TRE, ki jo uči sogovornica, vključuje vaje, ki sprožijo mehanizem t. i. nevrogenega tresenja. To tresenje je naš prirojeni način sproščanja čezmernega vznemirjenja, ki ga lahko vidimo, če se npr. za las izognemo prometni nesreči. Žal pa v naši družbi velja, da je tresenje nekaj neprijetnega, celo škodljivega, zato tresenje raje ustavimo ali prikrijemo, s čimer si naredimo medvedjo uslugo. TRE vključuje enostavne vaje, s katerimi v nestresnem okolju znova sprožimo ta mehanizem tresenja in se razbremenimo nakopičene napetosti. Uporablja se za sproščanje in obvladovanje vsakdanjega stresa, za razreševanje travm, za regeneracijo po tekmah in napornih treningih in za splošno dobro počutje.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Nasveti za to, da ne boste izgubljali dragocenega časa
Preberite še:
Živa kapela, “zelena” kapela, posvečena svetemu Frančišku
Preberite še:
Vas skrbi, kaj bo jutri? Če ne živite današnjega dne, se ne morete srečati z Bogom
