Posledice lahko občutimo predvsem na treh področjih v našem življenjuZ veliko gotovostjo lahko trdimo, da nam epidemija, ki traja od začetka lanskega leta, povzroča nemalo stresa. V svetu se dogajanju, ki ga občutimo vsi, ne glede na to, kje živimo, reče “covidna izgorelost”.
Preberite še:
Epidemija je zrcalo, ki nam nekaj pove. Bi radi vedeli, kaj?
Kronični stres, ki vpliva na spanje, apetit in koncentracijo
Gre za dolgotrajen stres, ki nam močno spremeni hormonsko dogajanje v telesu, kar se kaže na različne načine, vsi pa so škodljivi in moteči za nas. Pri dolgotrajnem stresu, ki ne poneha in nima neposrednega vzroka (kot recimo če bi nas sredi gozda napadel medved), se poruši normalno, fiziološko izločanje kortizola, adrenalina in inzulina, kar vpliva na številne druge procese v telesu.
Posledice lahko občutimo predvsem na treh področjih v našem življenju. Katera so to in kako si lahko pomagamo? Naj opozorimo, da če katerakoli izmed naštetih težav postane zelo problematična in nam začne resno ogrožati normalno delovanje, se moramo nujno obrniti na strokovnjaka, ki nam pri tem lahko pomaga.
Preberite še:
“Pomisleki so zdrava zadeva. Nobeni stvari v osnovi ne gre zaupati. Sem pa glede cepiv zelo miren”
Motnje spanja
Na eni strani je tu nenehna skrb, ki jo občutimo, ko razmišljamo o poteku dogodkov, ko nas skrbi za zdravje, za našo dobrobit, otroke, službo, posel in kako se naše življenje spreminja pred našimi očmi. Po drugi strani se zaradi omejitev manj gibamo (čeprav je priporočljivo, da bi se gibali redno, če se le da, vsakodnevno na svežem zraku), preprosto smo manj “v akciji”. Rutina in pomanjkanje razgibanosti življenja dodatno prispevata k težavam s spanjem. Ker poleg tega zaradi službe, šole in zaradi spremljanja novic dolge ure preživljamo pred zasloni, posledice trpi tudi kakovost našega spanca.
Nekateri to občutijo kot nespečnost, težave s tem, da bi zvečer zaspali, ali pa se ponoči zbujajo in ne morejo znova zaspati. Spet drugi občutijo povečano potrebo po spanju – spali bi kar naprej. Oboje je normalno. Da bi se motnjam spanja kar najbolj izognili, je zelo pomembno, da imamo redno rutino odhajanja v posteljo in jutranjega vstajanja. V spalnici ne imejmo nikakršnih zaslonov, niti telefona, če pa težko zaspimo, se nekaj ur pred spanjem izogibajmo strmenju v telefon, tablico ali računalnik ter predvsem branju novic.
Preberite še:
5 znakov, da vam primanjkuje spanja
Motnje apetita
Med kroničnim stresom lahko pride do inzulinske rezistence, kar pomeni, da je raven sladkorja v krvi ves čas povišana (kot se zgodi v trenutku, ko za drevesom zagledamo medveda, kar sproži odziv “boj ali beg”). Ves čas občutimo lakoto, velika verjetnost je tudi, da stalno občutimo željo po zelo slani, mastni ali sladki hrani, ker je taka hrana najbolj kalorična. Vse to skupaj s pretežno sedečim načinom življenja kaj hitro pokaže v povečanju telesne teže. Seveda pa je možno tudi, da apetita sploh nimamo, še zlasti, če se morda že borimo z depresijo.
Kaj lahko storimo? Zelo pomembno je, da smo disciplinirani in vsak dan jemo ob približno enakem času, obroki pa naj bodo uravnoteženi. Izogibajmo se t. i. “tolaženju s hrano”, nikakor ne imejmo ob računalniku še prigrizkov, po katerih bi neprestano segali. Poskrbimo za vsakodnevno gibanje, npr. eno uro hitre hoje ali vožnje s kolesom, lahko se odločimo tudi za tek, pohodništvo … Vadba naj bo taka, da se med njo ogrejemo in vsaj malo zadihamo.
Preberite še:
V katero dieto pa vi verjamete?
Motnje zbranosti
Po novem smo neprestano pod stresom in nenehno prežimo na novice in nove informacije, računalniško delo pa to informacijsko breme še dodatno otežuje. Modra svetloba zaslonov vpliva na naše možgane, zato so nenehno stimulirani in si težko odpočijejo. Posledica vse te zasičenosti je, da se težko zberemo in občutimo nenehno umsko utrujenost ter naveličanost.
Pomembno je, da znižamo zahteve do samega sebe ter da si zastavimo delne, merljive cilje, npr. da bomo do poldneva odgovorili na pet elektronskih sporočil namesto splošnega sklepa, da bomo obvladali svoj e-nabiralnik. Poleg tega si zastavimo urnik, kdaj počnemo kaj in skušajmo delati le eno stvar naenkrat (kar je seveda lažje v teoriji kot v praksi, še zlasti če ob delu tudi skrbimo za šolanje na domu ter za gospodinjstvo).
Preberite še:
10 misli, ki jih mora prebrati vsaka mama
Preberite še:
“Če so starši nezadovoljni s svojim videzom, težo, se bo to lahko preneslo na otroke”
Preberite še:
Louis, deček s posebnimi potrebami, ki nas uči ljubiti
