Nikakor ni nujno, da je tako. Francozinja Mireille Guiliano v svoji knjigi Zakaj so pa Francozinje lahko vitke poda nekaj zelo učinkovitih nasvetov za zdravo prehranjevanje, v katerem ne le, da se ne odrekamo ničemur, pač pa v hrani celo neznansko uživamo. Kako?
Pravzaprav bi morali reči, jej z vsemi čutili. Tega nas vsekakor lahko naučijo Francozi, za katere je obred prehranjevanja skorajda svet.
To pomeni, da nikoli ne jemo na hitro, stoje, ali medtem ko počnemo nekaj drugega, pač pa se vsakemu grižljaju res dobro posvetimo. Občutimo vonj hrane, okus, videz ter harmonijo okusov. Ko hrana postane užitek, jo dosti bolj cenimo in avtomatizem hitrega basanja s čimerkoli praktično ni več mogoč.
Razlog, zakaj so vse diete bolj ali manj neuspešne in zakaj jih tako mukoma izvajamo, je ta, da so polne prepovedi. Ne glede na to, kateri prehranski filozofiji sledimo – naj bo to izogibanje ogljikovim hidratom, maščobam, sladkorju, glutenu, mlečnim izdelkom, mesu ali čemu drugemu – vedno gre za to, da se je treba nečemu (ali marsičemu) odreči.
To pa negativno vpliva na človeka, saj se čuti opeharjenega in prikrajšanega, zato kompenzira, pogosto celo preveč.
Mireille Guiliano poudarja, kako izjemno pomembno je, da si ne prepovemo ničesar. Paziti pa je potrebno na količine hrane. Večina ljudi s preveliko telesno težo poje prevelike porcije obrokov.
Primer: Če bi dali vse za košček kruha z maslom za zajtrk, si ga privoščimo. Naj pa bo manjši, kakovosten, pojejmo ga z užitkom in si zraven privoščimo še svež sadež ter skodelico nesladkanega zeliščnega čaja.
Obožujemo sladice? Če namesto kupljenih, predelanih slaščic doma spečemo okusen kolač, poln sadja in ga pri tem namesto s sladkorjem posujemo s cimetom, dobimo zdravo sladico, ki nam ne bo škodila.
Seveda pa sladkega v dnevu ne sme biti preveč. Morda nam lahko pomaga, da si zapišemo, kaj vse pojemo v enem dnevu, da lažje analiziramo, v čem je največji problem.
Prav tako ni problem v kozarcu vina pri kosilu ali večerji – Francozi zagovarjajo celo, da je nujen za zdravje. A spet je pomembna količina. Od enega kozarca ni nihče okajen, pač pa vino poudari okus dobre hrane.
Vsak bi moral imeti v torbi čez dan pripravljen hiter prigrizek za takrat, ko nam pade sladkor in začutimo lakoto. Občutek lakote je namreč nekaj, čemur se moramo izogibati. Ta prigrizek je lahko sadež, nekaj oreščkov (ne cela vrečka!), navaden nesladkan jogurt …
Pogosto tudi občutimo lakoto, pa smo v resnici žejni. Poskrbimo, da na dan spijemo čimveč vode – če je naš urin bister in svetel, na stranišče pa moramo iti večkrat dnevno, je to znak, da popijemo dovolj. Čudovit napitek, ki si ga lahko naročimo v lokalu namesto sladkih gaziranih pijač, pa je nesladkana limonada ali po francosko citron pressé.
Tako kot je avtorica knjige proti dietam, saj zagovarja način prehranjevanja, ki je zmeren, zdrav in uravnotežen, podobno odsvetuje tudi ekstremno športanje kot način kompenzacije za prehranske grehe.
Pravi, da se nam na ta način šport zameri, zato je dosti bolj učinkovito, če premislimo, kako lahko čim več gibanja vključimo v svoje vsakdanje življenje.
Primeri: peš v službo ali vsaj del poti, pešačenje lahko zamenjamo tudi s kolesom, po stopnicah ne gremo z dvigalom, ampak peš. Zamislimo si take opravke, ki nam zagotavljajo tudi nekaj več gibanja, npr. da gremo domov iz službe po malce daljši poti.
Doma si lahko opravke razporedimo tako, da se vmes tudi sprehodimo, sem spada tudi delo na vrtu ali njivi, sklanjanje med pospravljanjem posode v kuhinjske predale …
Francozinje so prave umetnice tega, kako na navidez neopazen način v svoj vsakdan vključijo ogromno drobnih korakov. Tudi s podzemne izstopijo eno postajo prej, da si še malo pretegnejo noge.