Branden je imel še pred rojstvom zdravstvene težave. Ko je njegova mama Cheri West odšla na predporodni pregled, so ji v bolnišnici povedali, da bo sin imel posebne potrebe, ki ga bodo lahko močno ovirale v vsakdanjem življenju.
Živel naj bi največ leto in pol
Deček se je rodil s Pfeifferjevim sindromom, redko genetsko boleznijo, ki je vplivala na obliko njegovega obraza in lobanje. Zdravniki so staršema povedali, da bo, če se rodi, živel največ leto in pol.
Brandenova mati je za sinovo bolezen izvedela dva tedna pred porodom. “Brcnil me je v trebuh in molila sem k Bogu, da bi živel ali pa da bi ga vzel k sebi,” se spominja Cheri.
Ob rojstvu se je med njima takoj spletna posebna vez. “Ležala sem na porodniški postelji in tik preden so zdravniki hoteli prerezati popkovino, sem ugotovila, da ga še nisem pripravljena dati od sebe. Rekla sem: ‘Ljubi Bog, prosim, pusti mi ga za nekaj časa,'” se spominja.
Ker sta starša vedela, da so možnosti za Brandenovo preživetje skoraj nične, sta ga namestila v hospicu. Želela sta si, da bi bil ta kratek čas na zemlji za njunega sina kar se da prijeten.
Težka noč v hospicu
Medicinska sestra iz hospica Michele Eddings Linn se dobro spominja dneva, ko je v ustanovo prišel Branden, ki se ga spominja kot mirnega, nasmejanega dečka, polnega dobre volje ne glede na to, da je imel resne težave z dihali in je bil nasploh zelo bolehen otrok.
Spominja se neke težke noči, ko se je Branden pogumno boril za vsak dih. Osebje hospica je pričakovalo najslabše. “Boga sem prosila, naj ga vzame k sebi ali pa mu pomaga. Bilo je pretežko tako zanj kot za njegovo družino ali tiste, ki so sodelovali pri oskrbi,” pravi Michele.
Njene molitve so bile uslišane: Braden je preživel. Vso noč je presedela ob dečku in nadaljevala zdravljenje, ki so ga predpisali zdravniki. “Spominjam se samo, da sem iskreno molila,” dodaja.
Brandenovo življenje se šele začenja
Branden je zdaj star dvajset let in uspelo mu je končati srednjo šolo. “Pred nekaj leti sem jokala, ker sem mislila, da se njegov čas na zemlji bliža koncu, zdaj pa jočem, ker končuje srednjo šolo in se njegovo življenje šele začenja!” pravi Michele.
Dodaja, da je bila zelo navdušena, ko je njen varovanec prišel na oder za prevzem spričevala. Branden je odrasel v vljudnega in inteligentnega mladeniča.
“Če se zgodi kaj slabega, te bo Bog vodil skozi to”
Branden pove, da je od rojstva prestal že trideset operacij, Michele pa ima za svojega angela. “Na tem svetu ni dovolj denarja, da bi se ji oddolžil,” dodaja.
Ima tudi lepe spomine na srednjo šolo. “Ni bilo vedno lahko hoditi v šolo, biti med ljudmi, od katerih sem tako drugačen. Vendar sem bil blagoslovljen z dobro šolo in dragocenimi učitelji,” pravi mladenič. Rad se ukvarja z ribolovom, tekmuje v dvigovanju uteži. Zanima ga tudi letenje, rad bi postal pilot. Verjame, da se bodo njegove sanje uresničile.
“Če se zgodi kaj slabega, te bo Bog popeljal skozi to. Vedno se spomnite, da ne smete obupati, tudi če je slabo, nikoli ne obupajte,” poudarja. Njegova mama upa, da bo zgodba njenega sina prinesla upanje drugim.
“Je prijazen, pameten, obožuje svojo družino, prijatelje, ribolov, letala, Luka Bryana, svoj tovornjak in predvsem … ljubi Jezusa. Vera mu je zelo pomembna in jo deli z vsemi, ki ga le želijo poslušati,” je Michele zapisala v eni od objav na Facebooku.
“Ne dvomim, zakaj je Bog izbral Brandena. Kristusova luč tako močno sije skozenj. On je upanje. On je živa priča vere in ljubezni v najčistejši obliki. V veliko čast mi je biti del njegovega dosedanjega življenja.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla inpriredila Veronika Snoj.
