Vsake toliko časa se pojavi nekaj, kar spremeni naš pogled na življenje. Svojo poklicanost v materinstvo sem nenadoma videla v novi luči, potem ko sem sprejela prijateljičino povabilo, naj se udeležim večernega srečanja za mamice v njeni župniji.
Srečanje je bilo čudovita izkušnja. Domači duhovnik oče Borello je govoril o številnih vprašanjih in skrbeh, s katerimi se soočajo mame. Dodal je tudi nekaj zabavnih anekdot, ki jih je doživel na lastni koži, ko je varoval otroke svojih treh sester!
Ena od stvari, ki jih je povedal, se me je resnično dotaknila. Vse navzoče mamice je spodbudil, naj na glas izrečejo:
“V imenu Jezusa Kristusa se odpovedujem laži, da sem odgovorna za srečo svojih otrok. V imenu Jezusa Kristusa se odpovedujem laži, da sem odgovorna za zveličanje svojih otrok.”
Pogosto premišljujem o teh besedah. Danes v veliki meri velja, da naj bi bili starši odgovorni za srečo svojih otrok.Kar pretreslo me je, ko sem slišala, da so to laži, ki se jim moramo odpovedati!
Kot mama štirih majhnih otrok vam lahko povem, da so le redko srečni vsi hkrati. In običajno so to otroci, ki skačejo naokoli in povzročajo hrup v vseh okoliščinah. Ko nas je duhovnik spodbudil, naj vseh teh okoliščin ne jemljemo osebno, sem začutila, da se mi je s srca odvalil velikanski kamen.
Pozneje sem ga prosila za pojasnilo, zakaj so ta prepričanja napačna in zakaj vanje tako pogosto verjamemo. Takole je povedal:
Zakaj po vaših izkušnjah mame tako zlahka verjamemo tem lažem?
Oče Borello: Mislim, da so nas že od mladih let spodbujali, naj ne le odgovorno ravnamo z ljudmi okoli sebe, ampak naj zanje dejansko prevzamemo odgovornost. Postavljali so nam vprašanja, kot so: “Zakaj misliš, da je ta oseba to storila, in kaj bi ti lahko storil drugače, da bi se stvar drugače razpletla?”
V resnici ne moremo biti odgovorni za odločitve drugih, saj te izhajajo iz človekove notranjosti. Kot starši svojim otrokom dolgujemo, da jih vzgajamo v veri, da jih učimo, kaj je prav in kaj narobe, kaj je dobro in kaj zlo, ter da jim omogočimo srečanje z Bogom.
Nikakor pa starši niso odgovorni za to, kako se bo njihov otrok odzval.
Na otroka bo gotovo vplivalo pričevanje staršev, vendar ostaja njegova izbira, kako se bo odzval na to, kar se dogaja okoli njega.
Poleg tega menim, da kultura na mame izvaja velikanski pritisk, kakšni naj bi bili njihovi otroci in kako naj bi se vedli, kar mamo lahko privede do občutka, da “sem odgovorna za to, kar počne moj otrok”, in občutka, da jo drugi starši obsojajo. To opažam pri maši, kadar so otroci malce živahnejši — kako ljudje gledajo na takšno družino.
Zakaj je za materin notranji mir in njeno svetost pomembno, da se odpove tem lažem?
Oče Borello: Zaradi teh laži smo ujeti v strukture prepričanj, ki vplivajo na naše misli in dejanja.
Laži vplivajo na to, kako mati presoja samo sebe in ljudi v svoji bližini. Zaradi njih živi v skladu s pričakovanji, ki ne prihajajo od Boga, temveč od kulture ali tega, česar se je sama naučila kot otrok.
Laži ji preprečujejo, da bi slišala Božji glas, saj so kot glasni gongi, ki zameglijo um in srce pred resnicami, ki jih želi posredovati Bog. On pa želi mater prepričati o svoji ljubezni do nje in o odrešenjskem delu, ki ga udejanja v njenem življenju skozi tegobe in radosti zakona in materinstva.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
