Avto je bil sredi potoka, zamrzovalnik je odneslo, sušilec pa je plaval po garaži

Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Mengeš, Komenda, kraji v Poljanski dolini in Prekmurju … Dolg je seznam okolij, kjer so uničujoče poplave opravile svoje srhljivo delo. Med trpečimi kraji so tudi tisti v Šaleški dolini. Nekaj tamkajšnjih vasi je obiskala tudi Aleteia. Nismo in ne bomo popisali vseh – tudi topla beseda in skromna pozornost štejeta ogromno, verjemite –, prinašamo pa zgodbo dveh družin, prepleteno z izgubo premoženja, žalostjo in hkrati v prihodnost zazrtim optimizmom in hvaležnostjo vsem, ki so pomagali.

Preberite še:Pater Gržan ob poplavah: “Prioriteta je življenje in prioriteta je sosed”

Bele Vode nosi ime vas, ki leži v okolici Šoštanja. Tam domuje tudi družina Mandelc – oče Andrej, žena Maja, hčerka Lara, ki je ravno ob našem obisku praznovala rojstni dan, ter Majini starši Irena in Alojz Notersberg. V bližini njihove hiše teče potok. Ponavadi šumlja, v zloglasni petkovi noči pa je s kar dvometrsko gladino dobesedno drl, valil velike skale, dele dreves, trgal ograje, odnašal predmete z dvorišča. Še več, pravzaprav je Florjanščica, kot se potok imenuje, družinama tako rekoč odnesla dvorišče in se nevarno zajedla pod temelje.

Vodna ujma v vasi Bele Vode in njene posledice:

Začni s predvajanjem

Na srečo se hiša vendarle ni zrušila v podivjano vodo, zato pa je ta odnesla številne predmete v spodnjih prostorih in onemogočila ali uničila tri avtomobile (eden je končal dobesedno v deročem potoku, dva je voda zalila), motor, ozimnico, greznico …

Več o noči solza in strahu pa nam je povedala Maja: “Ogromno vode se je usulo s hribov okrog 3:15 ponoči. Struga je ubrala povsem drugo pot. Sunek vode je bil tak, da je spodjedel hišo do temeljev. Blato je šlo v hišo, skale so se zabijale vanjo, tako da je razpokala fasada. Dvorišča nismo več imeli, vse je bilo potrgano. Struga je bila globoka dva metra.”

Preberite še:“Situacija nas je vse soočila z vprašanji o minljivosti in tem, kaj nam je zares pomembno”

Moč vode je bila velikanska: “Udarila je skozi okna, zračnike, celo stene, ker je hiša delno vkopana v zemljo. Pritisk je odtrgal garažna vrata. V določenem trenutku je voda segala do stropa. Ko je odtekla, je ostalo 75 centimetrov mulja.” V dneh po ujmi so se vsi člani družine in Andrejev sodelavec Drago zelo potrudili in ob pomoči številnih lokalnih organizacij počistili poplavljeni del hiše ter vsaj za silo uredili okolico, a posledice bodo dolgoročne. 

“Oče je imel v garaži avto, ki ga je dvignilo in zamaknilo do stene. Sušilec za perilo je plaval in se zagozdil pri vratih. Zamrzovalno skrinjo je voda odnesla ven,” pripoveduje Maja Mandelc, ki je bila z družino evakuirana v hotel Topolšica. Peš, ker gasilci do njih preprosto niso mogli drugače.  

Preberite še:Močni trenutki duhovnosti, šport, izlet, blatne igre … To je Savio kamp

Z njimi je bila seveda tudi mama Irena, ki je srčna bolnica in zato še posebej občutljiva na stres. “Vse življenje sem tu, a se še nikdar ni zgodilo kaj takšnega. Potok ni poplavljal še nikoli prej. Narasel je, a še vedno je voda tekla pod mostom. Tokrat pa ne. Zalilo nas je, potok je preusmeril pot. Med drugim sta bili potrgani tudi napeljavi za vodo in elektriko. Nič ne moremo, borimo se naprej, drugega nam ne preostane,” nam je povedala.

Lojze Grčman | Aleteia

Vsi člani družine izpostavljajo, kako zelo so hvaležni vsem, ki so jim v njihovi stiski pomagali. “Res najlepša hvala gasilcem, civilni zaščiti, občini, ki nam je uredila dvorišče in cesto, podjetniku Fajdigi z mehanizacijo, velenjski komunali, Karitas, Rdečemu križu. In tudi tistim, ki jih nisem naštela,” je poudarila Maja, ki sporoča: “Zelo srečni in veseli smo, da smo živi in imamo dom, v katerem lahko živimo, saj so nekateri ostali brez vsega in še bolj potrebujejo pomoč.”

Preberite še:“Najlepše je, ko življenje postane ena sama velika zgodba”

Preberite še:Neznanemu moškemu je daroval ledvico, ob tem pa so rešili še njegovo življenje

Preberite še:Od potopljenega mesta sta danes vidna le še dva cerkvena zvonika