Ne enkrat, ampak dvakrat: pričevanje moža, ki je preživel oba napada na Svetovni trgovinski center

Tim Lang je bil pred 30 leti, ko se je zgodil prvi napad na Svetovni trgovinski center, močno poškodovan, v drugem napadu, 11. septembra 2001, pa je izgubil sestro in nečaka.

Vsemu svetu je dobro znan napad iz leta 2001, vendar pa to ni bil prvi napad na stavbo. Prvi se je zgodil osem let prej, 26. februarja 1993. Takrat je umrlo sedem ljudi, med njimi nosečnica in njen še nerojeni otrok, več tisoč je bilo ranjenih.

Tim je bil takrat star 39 let, bil je trgovec na Wall Streetu, v bližini trgovinskega centra je imel svojo pisarno, kamor je vedno prihajal z avtomobilom, ki ga je redno parkiral v garažno hišo pod dvojčkoma.

Preberite še:11. september 2001: zakaj je newyorški gasilec postal duhovnik

Tistega dne je nameraval delati od doma, vendar so mu iz pisarne sporočili, da ga pričakujejo na sestanku. Kot vsakič je z avtomobilom zapeljal v garažno hišo in parkiral. Izstopil je iz avtomobila, z zadnjega sedeža nameraval vzeti jakno, v tistem pa je nekaj metrov od njega eksplodirala bomba, nameščena v tovornjaku.

Tima je vrglo v zrak, za nekaj trenutkov je nezavesten obležal. Ko se je zavedel, je najprej mislil, da je oslepel, saj zaradi gostega dima in prahu ni videl ničesar pred seboj. Njegovi udi niso bili poškodovani, vendar zaradi šoka ni mogel stati, na zadnji strani glave je čutil močan udarec, bil je krvav.

Zaradi dima so ga začela peči pljuča. Ker je dobro poznal garažo, se je odplazil do pisarne, kjer je bil varnostnik, da bi poklical na pomoč. Ko je prišel do tja, je zadel ob varnostnikovo truplo.

Preberite še:Kako je 11. september ameriškega časnikarja usmeril na novo pot

“Zajela me je močna panika, začel sem hiperventilirati in vdihavati strupen zrak. Hitro sem šel od tam. Odplazil sem se na drugo stran in priplezal do roba jame – ogromnega kraterja, ki je nastal zaradi eksplozije. Ko sem pogledal vanj, sem videl, kako iz njega bruha kot iz pekla.”

Ker ni znal najti izhoda, se je vrnil k svojemu avtomobilu, se ulegel in začel moliti.

“Molil sem za pogum, da lahko umrem, in za svojo družino. Takrat sem bil v precej temnem obdobju življenja, za mano je bila težka ločitev, moje prioritete so bile povsem napačne, bil sem ujet v svet denarja.”

Preberite še:Prvi globalni kapitalist, ki je postal junak revnih

Tim se spominja, da je že v naslednjem trenutku začel tako moliti: “Gospod, če odidem od tu, želim živeti zate.” V trenutku ga je zajel popoln mir. “Takšnega miru nisem čutil še nikoli v življenju. Mislim, da je bilo moje življenje v Gospodovih rokah, ne glede na to, ali bi preživel ali umrl.”

Spet je izgubil zavest, zbudili so ga policisti, ki so ga prišli rešit. Odpeljali so ga v bolnišnico. V tednih, ki so sledili, je ozdravel tako telesno kot duševno, v veliko oporo mu je bila vera.

O teroristih, ki so upali, da bo bomba padla na stolp, ki se bo podrl na drugega, je za New York Times dejal: “Vedno sem vedel, da se bodo vrnili.” Skoraj nihče pa ni pričakoval, da se bodo vrnili z letalom.

Public Domain

Lang še vedno težko prenaša obletnici napadov – eno spomladi, drugo jeseni. Še vedno ima nočne more in ni zmožen parkirati v podzemnih garažah.

Del njegovega zdravljenja je zavestno prizadevanje za odpuščanje, zlasti po napadu 11. septembra, ki je zahteval življenja njegove sestre, nečaka in številnih gasilcev, s katerimi je odraščal v Brooklynu.

“To je pravi vir veselja in miru v življenju vsakogar, da lahko odpusti kakršnokoli krivico, ne glede na to, kdo mu je povzročil takšno bolečino. Mislim, da ni hujšega, kot če ti nekdo vzame tvoje ljubljene.”

Preberite še:Odpustila je morilcu svojega otroka in ustanovila dobrodelno organizacijo

Tisti, ki so izvedli napade, niso pokazali nobenega obžalovanja. Lang je bil leta 2019 del skupine, ki jo je ameriška vlada povabila, da si v Guantanamu ogleda sodne postopke proti nekaterim napadalcem 11. septembra.

“Ko so teroriste pripeljali v sodno dvorano, so nas ti gledali s popolnim prezirom,” se spominja Lang. “Nekaj se jih je nasmehnilo. Opazil sem sovraštvo. Opazoval sem ljudi, ki bi nas ubili, če bi imeli priložnost. Če me vprašate: ‘Ali v ljudeh vidite zlo?’, ja, videl sem prav to.”

Preberite še:Po vseh prestanih preizkušnjah se sprašuje: Kakšni kristjani smo, če ne odpustimo?

Za Langa “predelava” te preizkušnje vključuje “najprej opuščanje jeze in sovraštva, nato pa poskus, da se približam odpuščanju”.

Dejal je: “S tragedijo v svojem življenju sem se moral spopasti z vero, z vero, da je Gospod jokal z mano, da je Gospod z mano in mi daje moč, da se spoprimem z vsem, kar pride v življenju.”

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.

Preberite še:Mladenič, ki ne skriva svoje vere: “Če se zavedaš, da te On najprej ljubi, ne potrebuješ toliko zunanje potrditve”

Preberite še:Presenetljiva so pota Gospodova: poroka, ločitev, nato pa je postal duhovnik

Preberite še:Je to kriza srednjih let?