Kdor resnično moli, je Bog gotovo z njim

Velikokrat berem in slišim “če sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz sredi med njimi”. Jaz sem sama in sama molim, je Bog tudi z menoj? Vprašala sem že duhovnika, pa nisem dobila odgovora.

Marija

Preberite še:“Molitev je odnos z Očetom. K Očetu pa ne greš samo takrat, ko ti gre slabo”

Kdor resnično moli, je Bog gotovo z njim. Seveda poznamo veliko vrst molitve in tudi veliko načinov Božje navzočnosti med nami. Težko je soditi, katera molitev je boljša; pravzaprav, če je resnična, je vsaka molitev najboljša.

Resnična pa je takrat, ko je živo srečanje z osebo Boga; pa naj bo to prva (Oče), druga (Sin) ali tretja (Sveti Duh) Božja oseba. Resničnost vsakokratnega srečanja pa ni odvisna od našega trenutnega doživljanja, tako čustvenega, razumskega ali celostnega.

Preberite še:“Z molitvijo gre vse v pravo smer. Če načrte delaš sam, lahko hitro zabluziš”

Gotovo je Bog z nami tudi, ko molimo sami. Pravzaprav je veliko molivcev, ki molijo sami, ker nimajo nikogar, s komer bi molili. Ne nazadnje je tudi Jezus v svojem zemeljskem življenju večkrat molil sam, celo cele noči se je sam in na samem pogovarjal z Očetom. Zato ne padimo v skušnjavo, da ne bi molili, ker smo pač sami in bi mislili, da je takšna molitev manj vredna.

Kaj pa je vendarle Jezus mislil, ko je rekel, kot je zapisal Matej: “Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi,” (18,20). Najprej je prav, da Jezusovo izjavo pozorno preberemo in ugotovimo, da ne govori zgolj o molitvi, ampak o kakršnemkoli druženju v Jezusovem imenu.

Preberite še:Zakaj nam spovedniki za pokoro največkrat naložijo molitev

Dva sta lahko združena v zakonskem življenju v Jezusovem imenu in je on med njima; druga dva pa živita zakon v svojem imenu in Jezusa ni med njima; lahko se zberemo k pomoči bližnjemu ali k praznovanju rojstnega dne v Jezusovem imenu ali s kakšnim drugim namenom – Božja navzočnost je v obeh primerih različna.

Jezusov rek hkrati spominja, da je Cerkev nekaj občestvenega, da smo nujno potrebni drug drugemu in da je prav, da težimo k druženju v njegovem imenu, saj smo tako tudi bolj žive priče njegove navzočnosti v svetu. Kadar nas je več kristjanov skupaj, smo že sami po sebi drug drugemu simbol Božje navzočnosti in delovanja, saj smo po krstu udje istega Kristusovega skrivnostnega telesa.

Preberite še:Ima molitev le učinek placeba?

In prav iz tega zadnjega spoznanja lahko sklenemo, da tudi ko človek moli sam, pravzaprav ne moli sam.

Kajti če se resnično pogovarja s poveličanim Kristusom, so v njem na skrivnosten način navzoči vsi njegovi “udje”, ne samo on kot “Glava” svojega skrivnostnega telesa, ki je Cerkev. Zato kar pogumno in z veseljem ter pogosto molite tudi sami. Če pa imate priložnost, pa povabite k molitvi še koga ali pa se sami odzovite na povabilo koga drugega k molitvi.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 72, številka 40.

Preberite še:Boštjan, ki je odraščal brez očeta, pripoveduje o svojih dveh “očetih”

Preberite še:Takole nogometno moštvo po vsaki tekmi počasti Devico Marijo

Preberite še:3 slabe jutranje navade, ki škodijo nadaljevanju dneva