Vivian Ogu, mlada Nigerijka, ugrabljena leta 2009, je poskušala posnemati zgled sv. Marije Goretti in bo morda razglašena za mučenko.
Po navedbah spletnega portala Vatican News je Vivian Ogu “15. novembra 2009 na nedeljsko jutro govorila o vprašanju nedolžnosti v svoji katoliški župniji, v Cerkvi sv. Pavla”. Prav tistega večera so jo “skupaj s starejšo sestro nasilno ugrabili trije oboroženi moški, ki so njenim staršem ukradli dragocenosti”.
Moški so poskušali posiliti Vivian in njeno sestro. Vivian se je borila proti napadalcem in je k uporu spodbujala tudi sestro, dokler njej ni uspelo pobegniti. Domnevni posiljevalci so Vivian na koncu ustrelili, njeno truplo pa so našli naslednji dan.
Vivian je bila od malih nog vdana in dejavna katoličanka. Sodelovala je v molitveni skupini in druge otroke poučevala o veri. Vse od njene smrti je njen junaški zgled navdih rojakom po vsej Nigeriji in leta 2014 se je v dekletov spomin začelo Gibanje Vivian Ogu.
Zaradi njenega izjemnega poguma in trajnega vpliva je nigerijska škofovska konferenca obravnavala njen primer in 14. septembra 2023 začela postopek za njeno kanonizacijo. Medtem ko bi njeno smrt sčasoma lahko razglasili za neke vrste “mučeništvo”, želijo škofje izpostaviti tudi dekletovo izjemno vero v tako rosni starosti.
Mučenka za krepost
Da bi bil nekdo razglašen za mučenca, mora neposredno umreti za vero ali umreti v obrambi krščanske kreposti. V primeru Vivian in drugih “mučenk čistosti” vera ni neposredno napadena.
Smrti teh mučenk so odraz njihovih življenj. Krepostno življenje je v njih razvilo “navado odličnosti”, ki jo je opisal Aristotel. Čeprav so bili mladi, so imeli tako globoko razvit odpor do greha, da so ob soočenju z nečistostjo pobegnili pred grehom, četudi ta ni bil njihov.
Krepost čistosti ne zahteva, da oseba izbere smrt namesto posilstva. Cerkev ne ceni devištva nad življenjem. Če te mlade ženske ne bi mogle pobegniti od svojih napadalcev ali če bi se jim podvrgle v strahu za svoje življenje, bi greh pripadal samo posiljevalcem in ne bi posegel v njihovo lastno čistost. Toda od njih se prav tako moralno ne zahteva, da se podredijo posiljevalcem.
V trenutku travme mučenke čistosti nimajo časa za premišljevanje o večjem dobrem, življenju ali čistosti. Odzovejo se, kot se lahko v tistem trenutku, pri tem pa jih žene milost.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
