Francozinja Audrey Boibessot je mati sedmih otrok, starih med devet in enim letom, trenutno je noseča z osmim otrokom, ki se bo predvidoma rodil v začetku decembra. Je zelo aktivna mama, ki med drugim sodeluje v oddaji, namenjeni velikim družinam, ki se predvaja na francoski televiziji. Oktobra je izdala knjigo z naslovom Ljubezen je vse, kar šteje, v kateri so zbrani nasveti, recepti in skrivnosti mame velike družine. Nekaj o materinstvu, duhovnosti in življenju ženske nasploh je zaupala tudi v pogovoru za Aleteio.
Kako poskrbite za svojo veliko družino, sploh zdaj, ko pričakujete osmega otroka? Ali mora biti vse dobro organizirano in pospravljeno?
Doma trenutno nič ni popolno, nič ni tako, kot bi si želela. Presenetila me je naglica novega šolskega leta, čeprav smo bili nanj dobro pripravljeni. Moja prioriteta je, da svoje otroke sprejmem. Seveda sanjam o popolnoma urejeni hiši, a ko se soočaš z omejitvami, moraš nekatere stvari opustiti in pospravljena hiša ni prioriteta. Otroci ne opazijo nereda, zanje je pomembno, da imajo mamo na voljo.
Materinstvo je najlepša vloga, ker …
Najmočnejši trenutek je srečanje, otrokovo rojstvo. Pa tudi gledati, kako rastejo, se čuditi, odkrivati njihove talente, spoznavati svoje meje, delati na vrlinah vsakega posameznika glede na njegov značaj. Fascinantno je tudi, da imamo vtis, da otroke vzgajamo enako, vendar ima na koncu vsak svoj značaj. Gledati svoje otroke, kako odraščajo, je najlepša dogodivščina, kar sem jih kdaj doživela, kljub temu, da kakšen dan ni lahko.
Kaj vam pomeni sodelovanje v šovu velikih družin?
Želeli smo ovekovečiti in ohraniti spomine naše družine, pregled našega vsakdanjega življenja. Neverjetno si je zamišljati, da bodo otroci obdržali te spomine v družinskem albumu. Moji starši so že pokojni in rada bi imela podobne fotografije. Hkrati lahko ob tem razmišljam o svojem poslanstvu matere. Prej nisem bila tako organizirana in nisem čutila, da bi lahko podelila kakšen nasvet. Bila sem zelo stroga do sebe in zahvaljujoč oddaji se je to omehčalo.
Z možem vodita trgovino, rada dekorirata, kuhata, z otroki opravljata ročna dela … Kako vam uspeva krmariti med vsemi obveznostmi in si ob tem vzeti čas zase?
Nimam vedno občutka, da žarim, čeprav vedno poskušam biti urejena in najboljša različica sebe za tiste, ki jih imam rada, dobra do svojega moža in otrok. Pri tem mi vsakodnevno pomagajo predvsem visoke zahteve do sebe. Želim, da je moje življenje polno. Želela sem si imeti veliko družino, hkrati pa delati in imeti zraven še kakšne dejavnosti. Najdem čas tudi za šivanje, branje, vezenje … kar se mi zdi pomembno.
Ne bom opustila svojih sanj. Če malo ne sanjarimo, ne naredimo nič. Raje načrtujem veliko stvari in uresničim nekaj, kot da ne poskusim ničesar. Seveda so časi, ki so težji od drugih. Ko pa sem utrujena, to podelim z drugimi. Sem iskrena mama, moj vsakdan ni vedno “instagramabilen”. Pomembno je tudi deliti svoje težave, utrujenost. Toda prava skrivnost je v središče vsega postaviti ljubezen. Črpajte iz tega vodnjaka brez dna, da boste rešili vse težave.
Kako z možem ostajata povezana drug z drugim?
Za Bogom je mož na prvem mestu v mojem življenju. Njemu posvetim večino svojega časa. Veliko sva skupaj. On je moj steber in tudi jaz sem njegov. Drug drugega poslušava in se podpirava. Skupaj sva že 15 let, dovolj je le en pogled, da se razumeva. Sva ekipa. Brez moža življenje, ki ga imam danes, ne bi bilo mogoče. Če sem lahko marsikaj dodala svojemu vsakdanjemu življenju, je to zato, ker vem, da je on tam zame.
Vsaj deset let že ne hodiva na vikend oddihe in v restavracije, razen na kosila med najinim delovnim dnem. Toda tako kot imam kvaliteten čas ena na ena z vsakim od svojih otrok, četudi le pet minut na dan, si prizadevam imeti te trenutke tudi z možem. Te majhne trenutke imava zvečer, ko so otroci že v postelji. Tudi za moža želim biti lepa.
Kakšen je za vas idealen začetek dneva?
V naši družini tega ni. A če bi si morala predstavljati takšno jutro, bi rekla, da bi bilo to jutro, ko nihče ne kriči, nihče ne prepira, vsak poišče svoja oblačila in jih obleče, odide v šolo, nato pa imamo skromno družinsko kosilo. Ampak pri nas ni tako!
Kaj vam najbolj pomaga v trenutkih, ko ste slabe volje?
V nasprotju s tem, kar si morda mislite, nimam potrpljenja. Čeprav nisem nikoli slabe volje, sem pogosto zelo utrujena. In ko sem na koncu z živci, ker otroci ne poslušajo ali se prepirajo, uporabim vrhunsko metodo: zaprem se v sobo in si predstavljam, da sem stara, sama, brez moža in otrok. Nato si zastavim vprašanje: “Katero je bilo najboljše obdobje mojega življenja?” Odgovor je vedno: “Tisto, ko so bili otroci majhni in še doma.” In rečem si, da bi se rada vrnila prav v ta trenutek svojega življenja. Naenkrat se vse zdi nepomembno, želim se vrniti v sobo, kjer so moji otroci, jih pocrkljati, se igrati z njimi, ker vem, da jih bom nekega dne zelo pogrešala. Razmišljanje o prihodnosti je najboljša stvar, ki me vrača k miru.
Kako se duhovno napolnite?
Ne predstavljam si življenja brez Boga. Redno hodim k maši, spovedi, vsak dan molim rožni venec. Napolnim se tudi z duhovnim branjem. Trenutno berem knjigo o življenju svete Terezije.
Zame je pomembno tudi duhovno življenje mojih otrok. Čeprav se zdi molitev v družini s sedmimi otroki, med katerimi je večina mlajših, malo zapletena, vsako nedeljo zvečer predlagam, da otroci povedo svoje namene in se zahvalijo za pretekli teden.
Misel, ki vas navdihuje?
“Ljubezen je vse, kar šteje!” To je že 15 let naš družinski moto, na katerem sloni naš odnos. To privzgajam tudi svojim otrokom: ne šteje rezultat, ampak ljubezen, ki jo vlagamo v stvari.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie.
