Vprašanje bralke:
Večkrat sem že slišala priliko o krivičnem oskrbniku (Lk 16,1-8), ki ga gospodar sprva obtoži, da zapravlja njegovo premoženje. Oskrbnik pa se znajde in podrejenim zmanjša dolg, da bi se jim prikupil, ko bo ostal brez dela. V bistvu se je znašel in poskrbel zase. Zakaj ga gospodar kljub temu pohvali?
Jana
Odgovarja celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž:
V Svetem pismu so mesta, ki so nam na prvi pogled nenavadna in nerazumljiva. Včasih se nanje že tako navadimo, da nas niti več ne zdramijo in gremo lahko kot površni bralci mimo. A Božja beseda je živa in učinkovita ter presoja misli in vzgibe srca, zato nas tudi vznemirja. Hvala, gospa Jana, za poslano vprašanje, ob katerem ste se ob Božji besedi ustavili in vzdramili.
Ta Jezusova prilika, kot mnoge druge, želi s svojo škandalozno zgodbo bralca in učenca vznemiriti ter ga spodbuditi k odgovornemu življenju. Oskrbnik v priliki se je znašel pred obračunom. Gospodar je spoznal, da je bil nepošten, in mu je želel vzeti oskrbništvo, kar bi ga pahnilo v revščino. Oskrbnik se je zavedal resnosti situacije in je začel ukrepati.
Namesto da bi izgubljal čas z lažmi in izgovori, se sooči z izzivom, pogleda trezno na svoje omejitve in presodi, kakšne možnosti ima, da preživi. Svoje šibke točke, ki so odnos do dobrin in strah zase, spremeni v odskočno desko, da si pridobi prijatelje s tem, da vsem gospodarjevim upnikom zmanjša dolgove.
Oskrbnik s tem gotovo ne daje nekega dobrega moralnega zgleda, saj uporabi, kar ni njegovo, da reši svojo kožo. Zaradi tega ga Jezus ne hvali. Postavi pa ga za zgled, kako ravnati v kritičnih trenutkih.
V takih trenutkih panika ni na mestu, človek ne sme izgubiti glave in poguma, ne sme se smiliti samemu sebi, temveč mora zbrati moči in ravnati preudarno. Jezusa je oskrbnik postavil za zgled zaradi preudarnega ravnanja.
Človek lahko ravna preudarno, če se zaveda, da je le oskrbnik Božjih darov. Sadovi stvarstva so mu zaupani v upravljanje. “Kaj imaš, česar ne bi prejel?” (1 Kor 4,7) pravi apostol Pavel.
To velja tako za duhovno kot za telesno življenje. Preudarno ravnati za kristjana pomeni imeti modrost tistega, ki ve, da je ljubljen Božji otrok in mu je Bog vse podaril, da bi ga s tem pripravil do tega, da bi znal tudi sam deliti. Božje kraljestvo raste iz semena, ki umre v zemlji.
Če želimo pravilno razlagati Jezusove prilike, moramo nujno upoštevati tudi sobesedilo, to je okvir, v katerega so prilike postavljene. Jezus v prilikah uporablja primere iz vsakdanjega življenja zato, da z njimi bolj nazorno predstavi določeno ravnanje in držo, ki jo mora imeti njegov učenec. Če tega globljega namena ne poznamo, lahko prilika sama po sebi tudi zavaja.
Pred to priliko tako beremo zgodbo o usmiljenem očetu, ki z ljubeznijo in usmiljenjem nagovarja oba sinova, tako starejšega kot mlajšega, da bi se spreobrnila od samega sebe k Očetu (prim. Lk 15,11-32).
V vrstici, ki sledi, pa Jezus poziva učence, naj si pridobivajo prijatelje s “krivičnim mamonom, da vas sprejmejo v večna bivališča” (Lk 16,9). Tudi oskrbnika Jezus pohvali, ker je razumel, da mora dobrine uporabljati za graditev odnosov.
Samo iz tega lahko namreč zraste življenje. Čeprav ne idealno, pa vendar so edino konkretni odnosi kraj, kjer se kali ljubezen. Ta pa je edina prava vsebina življenja – sedanjega in večnega.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 72, številka 47.
