Prvi nastop je imel Oto Pestner že pri šestih letih, sprva je prepeval ob očetovi harmoniki, pri trinajstih zmagal na otroškem San Remu, dve leti pozneje na Slovenski popevki … Trenutno je seštevek njegovih koncertov po Sloveniji in tujini 10.000. Velikanski talent in veselje do glasbe sta ga pripeljala do tega, da je postal ena najvidnejših osebnosti v slovenski zabavni glasbi. Veseli smo, da je v intervjuju razkril del sebe in svojega ustvarjanja.
Kaj so vaši sošolci oz. znanci dejali, ko so prvič slišali vaš prekrasni otroški glas? So obnemeli? Konec koncev so vas mediji označili za “čudežnega otroka”.
Izkušnje so različne. Tesnejši prijatelji so bili navdušeni, drugi pa so mi zavidali. Lahko pa rečem, da sem nastope v zgodnjih letih doživljal kot zabavo, bilo mi je prijetno. Že takrat sem vedel, da je glasba to, s čimer se hočem ukvarjati.
Čutite, da ste bili v otroštvu zaradi pogostega nastopanja v čem prikrajšani?
Tega ne čutim, ravno zaradi užitka, ki sem ga doživljal ob prepevanju. Tudi oče, ki je bil glasbenik in je imel v Celju svoj ansambel, me je pri tem podpiral.
Imate kaj sorojencev?
Imam devet let mlajšo sestro Liljano, ki živi v Celju.
Če pustiva glasbo ob strani, kakšen otrok ste bili?
Bil sem mirnejši otrok. Ko sem obiskoval osnovno šolo, sem pazil, da ne bi zganjal vragolij.
Vaš oče Oto je sintskega rodu, sicer iz Most pri Komendi, mama Ruža pa iz hrvaškega Zagorja, iz Krapine …
Res je, točne podatke imate. Običajno me uvrščajo v Trbovlje, kjer me imajo za svojega.
V čem najbolj čutite očetove in v čem mamine gene?
Kot pevec očetove gene najbolj čutim v interpretaciji. Tega se ne naučiš, temveč prineseš s seboj na svet. Prevzel sem tudi mamino plat, ki je mirnejša in preudarnejša.
Že pri 17 letih ste odšli v Ljubljano na srednjo glasbeno in baletno šolo. Hitro ste se osamosvojili. Kakšno je bilo to obdobje?
Srednja glasbena in baletna šola v Ljubljani me je zanimala zaradi tega, ker na urniku ni bilo matematike in fizike, so bili pa seveda drugi gimnazijski in glasbeni predmeti. Sem pa v tistem času že sodeloval v New Swing Quartetu. Z našim basistom Marjanom, ki je na faksu študiral geografijo in sociologijo, sva si delila sobo in nekaj časa stanovala skupaj. To obdobje je bilo res prijetno.
Poročili ste se v zrelejših letih. Kje sta se spoznala z ženo?
V Kranju je APZ Kranj priredil koncert, večer gospelov. Kot gosta so povabili New Swing Quartet. Imeli smo dva razprodana nastopa. Žena je pela v zboru. Spoznala sva se na nastopu in ostalo je zgodovina.
Sem vaju pa z ženo pred leti zasledila tudi na skupnem nastopu. Je žena profesionalna glasbenica?
Maja je profesorica violine na glasbeni šoli v Kranju. Nastopi, ki ste jih opazili, pa so bili izpeljani v okviru seksteta Pro anima singers, ki je deloval štiri leta, v času, ko New Swing Quartet ni deloval. Bilo nas je šest: žena, njeni dve sestri, njen brat Marko Hribernik, dirigent, Primož Kerštanj, dirigent, pianist in vodja danes popularnega ženskega pevskega zbora Carmen manet, ter jaz.
V zakonu z Majo sta se vam leta 2008 rodili dvojčici. Kdaj najbolj uživate oz. ste uživali kot oče?
Bolj ali manj vedno uživam. Ko sem ju spoznaval, sta se mi sprva zdeli enaki, v nekem obdobju pa sem začel opažati njune različne poteze. Je pa vsak trenutek očetovstva zame čudovit in neponovljiv.
Sta vaju Ela in Ana kdaj pretentali in se zamenjali med seboj?
Tako identični nista bili, ker sta dvojajčni dvojčici. Res pa je, da sem se včasih zmotil, ko sta bili obrnjeni s hrbtom vstran.
Zdaj sta že celi dami, kajne? Sta se odločili za glasbeno pot?
Ela in Ana končujeta deveti razred. Odločili sta se, da se bosta vpisali na isto gimnazijo, saj hočeta biti skupaj. V letih, ki sledijo, pa se bosta odločili, kam naprej. Imeli sta obdobje, ko sta posneli nekaj pesmi, videli pa bomo, če bosta z glasbo nadaljevali.
Vaše ljubezni so tako slovenska zabavna, narodnozabavna glasba kot tudi gospel. New Swing Quartet je danes znova v akciji. Kako drugače je za vas, ko pojete črnsko duhovno glasbo, ne pa neke pop skladbe?
Razpoloženje mora biti pravo tako za zabavno kot za gospel in narodnozabavno zvrst. Všeč mi je, da menjavam stile, saj mi to glasbo naredi bolj zanimivo.
Kakšno je vzdušje v New Swing Quartetu?
Vzdušje je bilo vedno dobro, tako je tudi sedaj. Še več, med nami vlada prijateljstvo, kakršno je vladalo od začetka. Res je, da je polovica zasedbe že malo starejšega kova, zato moramo paziti na repertoar. Tehtneje izbiramo pesmi zato, da jih lahko dobro zapojemo.
Kako je nastopati v šovbiznisu in obenem imeti določene vrednote?
Tudi v šovbiznisu je veliko dobrih vrednot. Res pa je, da včasih pride do tega, da te hočejo zlorabiti. Ko to začutim, se umaknem. Ne zdi se mi, da so se vrednote z leti poslabšale. Je pa Slovenija zelo specifičen narod in pri ljudeh takoj veš, pri čem si. Če ti kdo zavida, ti zavida do konca in to uvidiš takoj. Podobno je tudi s tistimi, ki te imajo radi. Nismo zapleteni. Bolj zapleteni so tisti, ki se sladko smejijo, za hrbtom pa ti tiščijo nož v hrbet.
Imate težave, da na zasebnih slavjih, kamor ste povabljeni zgolj kot udeleženec, zahtevajo, da jim kaj zapojete?
Že dolgo nimam teh težav. Včasih pa so to od mene pričakovali. Če sem na zabavi, sem na zabavi. Tja sem se prišel zabavat in ne pet. Če želite, da pojem, bom prižgal “števec”. Profesionalno delo je treba spoštovati, ne pride mimogrede.
Ko sem se pogovarjala z zelo uveljavljeno slovensko pevko, mi je dejala, da je že toliko nastopala, da sploh ni več čutila treme, ne na festivalih ne drugje. Kako pa je pri vas?
Na nek način se strinjam z njo. Če pa v glasbenem smislu pride do mene nekaj novega, mi to postane izziv in povzroči pozitivno vznemirjenje.
Predlani ste imeli precej resne zdravstvene težave. A prešli ste jih in z optimizmom stopate naprej. Kje črpate zaupanje in moč?
Če si se odločil delati ta posel in če nočeš, da bi te pri tem kaj oviralo, moraš narediti vse, da to presežeš. Čutim, da imam veliko pomoči s strani “svetlobe”, ki je tisto, kar je pozitivno in me drži gor v življenju. Gre za čudež, s katerim si lahko pomagaš v različnih trenutkih.
Nikoli pa ni odveč upoštevati malce medicinske strokovnosti ter oboje skupaj združiti v varno celoto. Takrat pride do uspehov na zdravstvenem področju.
Imate med vožnjo radi tišino ali raje prisluhnete glasbi?
Všeč mi je, če imam v avtomobilu CD-predvajalnik. V našem jeklenem konjičku nam je ta pred časom odpovedal, tako da imamo zdaj tišino. Doma imam ogromno glasbe in video posnetkov, tako da ni nevarnosti, da ne bi imel kaj poslušati.
Kaj se zgodi, če na radiu slučajno zaslišite svoj glas? Uživate?
Kakor kdaj. Včasih sem sam sebi malo zoprn, drugič pa bi rad slišal skladbo, ki je že dolgo nisem.
