Vprašanje bralke:
Dober dan. Zanima me, kako naj vključim ogljikove hidrate na jedilnik? V tujih kuharskih knjigah opažam, da le redko sestavijo krompir in meso skupaj na krožnik, je pa vedno ob mesu veliko zelenjave, včasih stročnice. Kako spremeniti ustaljeno slovensko prakso in jo narediti nekoliko bolj zdravo, kot se mi zdi, da bi morala biti. Predvsem me zanima, kako je s tradicionalnim nedeljskim kosilom.
Naja iz Ljubljane
Odgovarja Mojca Koman, strokovnjakinja za zdravo prehrano:
Zelo zanimivo vprašanje, vesela sem, da ste to opazili. Predvidevam, da ste mlajši; ko na predavanjih govorim o tem, mi mlajši kimajo, starejši vihajo nosove.
Mislim, da sem že kdaj omenila, da tradicionalno slovensko nedeljsko kosilo ni najbolj smiselno, kaj šele zdravo. Vsebuje daleč previsok delež ogljikovih hidratov in bi jih morali precej oklestiti, da bi obrok lahko ocenili kot uravnotežen. Pred kratkim sva se o tem pogovarjali z najstniško hčerko. Zanimalo jo je, kako to, da Italijani in Francozi niso debeli, pa imajo najbolj zanimivo in okusno hrano, ki je res pregrešno dobra. Odkrila je, da njihov jedilnik nikoli ni sestavljen, kakor je naš.
Testenine so vedno zgolj predjed in v manjši količini, glavna jed je meso ali riba z nekaj zelenjave. Ogljikove hidrate imajo na jedilniku v obliki testenin, pa tudi v slaščici, ki se ji nikoli ne odrečejo. Ta je znova v majhni količini, še večkrat pa kot kakšna krema s sadjem, ne gost in bogat kolač ali torta z masleno kremo, kot je pri nas. Če so že v tej obliki, potem testenin ni v predjedi, ampak je za predjed lahka zelenjavna juha. To je prvi nasvet, kako prilagoditi jedilnik.
Razglabljanje hčerke me je razveselilo, saj dokazuje, da mladi razmišljajo o hrani in si ustaljene norme želijo vsaj deloma spremeniti in jih prilagoditi današnjemu (pretežno sedečemu) času. Tudi vi to dokazujete. Slovenske jedi so krasne, le na pravi način in v primerni količini jih je treba vključiti v jedilnik.
Najbolj enostaven način, ki ga zmoremo vsi, je, da količino ogljikovih hidratov v glavni jedi zmanjšamo na pol in manjkajočo polovico nadomestimo z zelenjavo. Kmalu odkrijemo, da priloge v prejšnji količini niti ne pogrešamo. A bodite pazljivi – vse ostale jedi morate bogato in izbrano začiniti, da zadostite čutom, tu bodite pogumni. Ne skrbite zaradi sladkorja v sladici, tudi ta naj bo sladka, vendar jo ponudite v manjši količini. In okrasite jo, “jemo namreč tudi z očmi”.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
