V četrtem razredu se otroci pri verouku učijo, da je greh vsako dejanje, s katerim se oddaljimo od Boga, bližnjega ali sebe. Poznajo že tudi zakrament spovedi. Velik vpliv na njegovo razumevanje pa imajo duhovniki in kateheti.
Pomembno je, da v otroku prebudimo zavedanje o napakah, ki jih Gospod želi odrešiti, ne pa, da ga navadimo na drdranje grehov, ki se jih nauči s seznama. Taka spoved ima namreč malo opraviti z njihovim resničnim življenjem in je ne bodo vzeli za svojo.
Ko odrastejo, pogosto izgubijo pogum, da bi na novo odkrili pravo spoved. Tako številni ostanejo zvesti naučenim obrazcem, še posebno če so spoved zadnjič opravili kot otroci. Taki ljudje se še pri petdesetih letih spovedujejo, da niso ubogali svojih staršev ali da so raztreseno molili.
Preberite še:
Vse je potrebno – tako župnijski piknik kot evharistija
Preverimo, ali tudi mi živimo v kakšni zmoti o spovedi
Spoved ne pomeni pripraviti seznama grehov, jih izpovedati duhovniku in nobenega namerno ne izpustiti.
Spoved pomeni prositi Boga, da me očisti in razsvetli; da mi odvzame žalost, težo ali dvom; da me osvobodi greha.
Spoved ni ponižanje samega sebe.
Spoved je priložnost, da spet najdem svoje dostojanstvo, ki mi ga znova povrne Bog.
Spoved ni popravljanje stvari iz preteklosti.
Spoved je osvoboditev od preteklosti in moč za prihodnost, kajti šele ko ubesedim, da mi je žal, lahko grem naprej.
Preberite še:
Malodušje – Satanov najljubši pripomoček
Preberite še:
Kakšna je pot do greha
Spoved ni samo za majhne otroke ali starostnike.
Spoved je primerna za vsakogar, saj imam v vsakem življenjskem obdobju prelomne točke ali kotičke, kamor moram povabiti Boga, da me razsvetli in osvobodi.
K spovedi ne grem zato, ker mi ni uspelo biti popolna, idealna ali brezgrešna oseba.
K spovedi grem zato, da ostanem v odnosu z Bogom in s padci rastem, ker mi zakrament spovedi daje posebne milosti.
S pokoro po spovedi ne odslužim za svoje grehe in ne dosežem odpuščanja.
Pokora je usmerjena k boljšemu ravnanju v prihodnosti ali pa nas vodi k poglobitvi. Odpuščanje pa je dar, saj si ga z nobeno pokoro ne morem prislužiti.
Preberite še:
Pet zabavnih zgodbic, ki so se zgodile pri verouku
Napačen sklep
Če bom pridna in bom živela po desetih božjih zapovedih, me bo Bog imel res rad. Ko bom opravila pokoro, si bom zaslužila Božje usmiljenje in odpuščanje.
Pravilen sklep
Bog me ima rad, zato si želim delati dobro in živeti tako, kot mi priporoča – po zapovedih. Ker prejemam dobro od Boga, dajem dobro naprej. Ker sem prejela Božje usmiljenje in odpuščanje, bom delala dobro in si prizadevala biti dobra.
Povzeto po: V šoli usmiljenja, Arko Andraž, Erjavec Matej, 2017
Preberite še:
Sara Ahlin Doljak: Zaradi bolezni ne more govoriti, a je še vedno uspešna odvetnica
Preberite še:
Naš rojak, ki je globoko v Afriki odkril skrivnostne dežele
Preberite še:
Mamin čas zase ni razkošje, ampak nuja
