Vipavski Križ oziroma Sveti Križ, kot se je uradno imenoval do leta 1955, je starodavno naselje na griču sredi Vipavske doline. Poseljeno je bilo že v predrimskem času.
Najmanjše mesto v cesarstvu
V virih je Vipavski oziroma Sveti Križ prvič omenjen konec 13. stoletja z latinskim imenom Villa Crucis. Leta 1507 je dobil tržne pravice, leta 1532 pa ga je cesar Ferdinand I. povzdignil kar v mesto. To naj bi bilo tudi najmanjše mesto v vsem nemškem oziroma Svetem rimskem cesarstvu.
Leta 1535 so grofje Thurn v Vipavskem Križu zgradili grad. Ker so bili omenjeni grofje naklonjeni protestantizmu, je v Vipavskem Križu pridigal tudi najpomembnejši slovenski protestant Primož Trubar.
Preberite še:
Samostan, ki se je zapisal v slovensko zgodovino
Preberite še:
Slovenski samostan, v katerem je tretja najstarejša lekarna v Evropi
Samostan postavijo grofje Attemsi
Leta 1605 so protestantski grofje Thurn grad prodali katoliškemu grofu Hermanu Attemsu. Njegov sin Friderik je ob gradu sezidal samostan, v katerega so leta 1637 prišli kapucini. Od takrat v Vipavskem Križu nepretrgoma deluje kapucinski samostan.
Kapucini so red, ki ga je v 16. stoletju v času katoliške obnove, ta je sledila obdobju po vzponu protestantizma, ustanovil italijanski pridigar in menih iz reda observantov Mateo de Bascio iz Ancone.
Preberite še:
Tri stvari, ki jih niste vedeli o samostanskem pivu
Sloviti pridigarji
Kapucini (to ime se jih je prijelo, ker so jih otroci zaradi njihovih kapuc klicali v italijanščini kapucino) so tako poleg frančiškanov in minoritov najmlajša veja manjših bratov Frančiška Asiškega. Bratje kapucini so hitro zasloveli kot odlični pridigarji, ki so si prizadevali za ohranitev katoliške vere, še zlasti med preprostim ljudstvom.
Preberite še:
Astronavt slovenskih korenin: Od tam zgoraj je svet videti nepopisno lep
Janez Svetokriški
Eden takšnih odličnih pridigarjev je bil tudi Janez Svetokriški (1647‒1714), ki je med drugim deloval tudi v samostanu v svojem rojstnem Svetem Križu. Svetokriški, ki velja za očeta slovenskega cerkvenega govorništva, se je rodil kot Tobija Lionelli. Njegova mama je bila Slovenka, oče pa Italijan.
Med letoma 1691 in 1707 je v slovenščini natisnil svoje pridige v petih zvezkih, ki obsegajo skoraj tri tisoč strani. Naslov pridig je Sveti priročnik (latinsko Sacrum proptorium).
Preberite še:
Američan, ki se je prelevil v slovenskega misijonarja
Preberite še:
Nobelov nagrajenec, za katerega le redki vedo, da je Slovenec
Bogata knjižnica
Pridige svetokriškega samostan hrani v svoji knjižnici. Ta ima okoli dva tisoč knjig, ki so bile tiskane med letoma 1510 in 1800. Celotna knjižnica ima okoli 25 tisoč knjig. Najdragocenejše delo, ki ga hrani samostan na Vipavskem Križu, je molitvenik iz 15. stoletja, ki je pisan v gotski minuskuli in bogato slikovno okrašen.
Preberite še:
Kako je Slovenec razrešil ekonomsko skrivnost
Preberite še:
Veliki Slovenec, ki vabi, naj bomo ponosni na svojo deželo, jezik in dediščino
Dragocene knjige so končale v pečeh
Bogastvo samostanske knjižnice bi bilo še večje, a je bilo veliko knjig uničenih. Leta 1917 so namreč kapucini knjižnico zaradi bližini soške fronte preselili v Krško. Knjige so tu ostale tudi po vojni, med drugo svetovno vojno pa so bile knjige v odsotnosti bratov kapucinov prepuščene propadu. Z nekaterimi knjigami so celo kurili. Tako je bilo zaradi slabega ravnanja uničenih kar 90 odstotkov vsega prvotnega knjižnega fonda iz Svetega Križa.
Od leta 1956 samostanski kapucini skrbijo tudi za kriško župnijo, v samostanu pa so leta 1987 uredili dom duhovnih vaj. Kapucini vsem obiskovalcem radi razkažejo cerkev, staro knjižnico in spominsko sobo Janeza Svetokriškega.
Preberite še:
Pozabljeni Slovenci, ki so zgradili slovensko industrijo
Kapucini in pasijonske procesije
V 17. stoletju so bili kapucini na slovenskem narodnem ozemlju najštevilnejši in najmočnejši red. Na višku so imeli kar 14 samostanov. Prvi njihov samostan na slovenskem narodnem ozemlju je bil ustanovljen v zdaj italijanski Gorici. V Ljubljano so kapucini prišli leta 1606.
V Ljubljani so kapucini od leta 1610 začeli prirejati pasijonske procesije. Tudi Škofjeloški pasijon, ki velja za najstarejše ohranjeno dramsko delo v slovenščini, je leta 1721 napisal kapucin Romuald Štandreški.
Osem bratstev
V Sloveniji zdaj kapucini živijo v osmih bratstvih, ki poleg tiste v Vipavskem Križu delujejo še v Ljubljani, Celju, Mariboru, Škofji Loki, Krškem in Kančevcih.
Glavni vir članka: spletna stran kapucinskega samostana Vipavski Križ.
Preberite še:
Ko boste svoj telefon prepustili tem puncam, se vam bo življenje spremenilo
Preberite še:
10 zapovedi za pozitivno rabo družabnih omrežij
Preberite še:
Ko v življenje uspešnega športnika ostro zareže bolezen
