Ko je Slovencem prekipelo, ker na Ljubljanskem gradu ni plapolala slovenska zastava

Pred 170 leti, 7. aprila leta 1848, je v Ljubljani prvič zaplapolala slovenska narodna zastavaBelo-modro-rdečo tribarvnico so prvič razvili slovenski študenti na Dunaju marca 1848, torej v času pomladi narodov in revolucionarnega vrenja, ki je pretresalo habsburško monarhijo.

Pogumni Toman

V Ljubljani pa je slovenska narodna zastava prvič zaplapolala 7. aprila istega leta na stavbi gostilne Zlata ribica na Wolfovi ulici. Pobudnik dejanja je bil narodni buditelj Lovro Toman, ki ga je razjezilo, da so ljubljanski Nemci na Ljubljanskem gradu izobesili nemško črno-rdeče-rumeno zastavo.

Skupaj s skupino svojih privržencev, študentskih kolegov z Dunaja, je Toman z belo-modro-rdečo zastavo v roki vstopil v gostilno oziroma hotel, ki se je takrat imenoval Zlata zvezda.

Preberite še:
Pozabljeni Slovenci, ki so zgradili slovensko industrijo

“Slovenci nismo Nemci”

“Slovenci nismo Nemci,” je jezno dejal in dodal, da “mora tista sramotna cunja izginiti z grajskega stolpa, kjer sme vihrati edinole slovenska zastava”. Nato je na stavbi gostilne zaplapolala slovenska zastava, nemško zastavo na ljubljanskem gradu pa naj bi še isto noč odnesel veter.

Zakaj je ravno belo-modro-rdeča zastava postala slovenska narodna zastava in s tem eden od simbolov slovenskega naroda? Barve so bile vzete iz grba dežele Kranjske, takrat osrednje slovenske dežele v habsburški monarhiji: modri orel na belem ščitu. Poleg modre in bele barve je v grbu še rdeča barva v orlovem belo-rdečem šahiranem prsnem krajcu.

Preberite še:
To je film, ki ga Slovenci nismo smeli videti

Slovenska zastava je bila enaka kot zastava carske Rusije, zaradi česar gre mogoče pri izbiri teh barv tudi za del takratnega panslovanskega navdušenja med slovenskimi narodnimi buditelji.

Slovensko zastavo prepovejo

Ne glede na kakšne morebitne panslovanske podtone slovenske narodne zastave, pa je bila belo-modro-rdeča zastava na Dunaju uradno sprejeta kot zastava dežele Kranjske in je v cesarstvu predstavljala kronovino do razpada dvojne monarhije leta 1918.

Je pa belo-modro-rdeča kranjska (slovenska) zastavo vedno šla v nos nemškim nacionalistom, ki so jo v času prve svetovne vojne celo želeli prepovedati. Do tega ni prišlo, je bila pa slovenska narodna zastava prepovedana po uvedbi jugoslovanske kraljeve diktature leta 1929.

Preberite še:
Molčeči genij, ki je dosegel to, kar ni uspelo še nobenemu Slovencu

Protislovenska diktatura

Slovensko zastavo je bilo tako prepovedano izobešati in uporabljati, uporabljalo se je lahko le jugoslovansko modro-belo-rdečo tribarvnico. Poleg slovenske zastave je bilo v času kraljeve diktature prepovedano tudi izrekanje pripadnosti slovenskemu narodu (dovoljena je bila samo oznaka jugoslovanski narod).

Med drugo svetovno vojno sta obe strani v državljanski vojni uporabljali slovensko tribarvnico – domobranska stran s kranjskim orlom (narodno zastavo s kranjskim orlom so Slovenci uporabljali že pred prvo svetovno vojno) in partizanska z rdečo zvezdo. Zadnja je po drugi svetovni vojni postala tudi zastava Ljudske oziroma pozneje Socialistične republike Slovenije.

Preberite še:
Astronavt slovenskih korenin: Od tam zgoraj je svet videti nepopisno lep

Slovenska državna in narodna zastava

V času slovenske pomladi konec 80. let preteklega stoletja so se pojavile zamisli, da bi rdečo zvezdo na zastavi zamenjal simbol slovenstva lipov list, a na koncu je zastava samostojne Slovenije leta 1991 dobila grb s Triglavom, valovitima črtama, ki ponazarjata slovensko morje in reke, in tremi šesterokrakimi zvezdami iz grba celjskih grofov.

V zakonu o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi smo leta 1994 določili dve zastavi: zastavo države (z emblemom/grbom) in zastavo naroda (brez emblema/grba).

Ruska in slovaška zastava

Je pa slovenska narodna zastava spet enaka ruski zastavi oziroma zastavi Ruske federacije, saj so avgusta 1991 Rusi po zlomu komunizma znova za svojo zastavo izbrali belo-modro-rdečo tribarvnico. Za nameček je leta 1993 postala neodvisna tudi Slovaška, ki ima prav tako belo-modro-rdečo zastavo (od leta 1990 je na njej grb), ki je slovaška narodna zastava od leta 1848 naprej.

Glavni vir: Aleksander Hribovšek, Ko je zaplapolala nova slovenska zastava, je nemško odnesel vihar, spletna stran Slovenska heraldika

Preberite še:
To je bil prvi Slovenec v Ameriki

Preberite še:
Slovenke, ki so spreminjale svet

Preberite še:
Voditelj slovenskega naroda, ki so ga izgnali v Bosno