Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

Se je velikan krščanstva rodil na ozemlju današnje Slovenije?

SAINT JEROME
Domaine Public
Deli

Sveti Hieronim, ki se je zapisal v zgodovino s svojim mojstrskim prevodom Svetega pisma v latinščino, se je morda rodil na našem ozemlju

Sveti Hieronim (ime je grško in pomeni Človek s svetim imenom) se je rodil okoli leta 347 v mestu z imenom Stridon v premožni krščanski družini. Njegovo celotno ime je bilo Evzebij Sofronij Hieronim. Njegov oče, prav tako Evzebij, je bil posestnik in živinorejec.

Mladi lahkoživi učenjak

Premožni starši so Hieronima poslali na študij v Milano in Rim, kjer je spoznal grške in latinske klasike. V mladih letih je bil Hieronim lahkoživi ženskar in mu ni bilo mar za krščanstvo. Šele pod vplivom Bonoza, svojega prijatelja iz otroških let, ki je bil globoko veren kristjan, se je Hieronim odločil za krščanstvo. Okoli leta 366 ga je v Rimu krstil takratni papež Liberij.

Preberite še: Strahopetni svetnik, ki se je izognil mučeništvu

Menih puščavnik

Leta 370 sta Hieronim in Bonoz postala meniha v samostanu v Ogleju, kjer je Hieronim postal učenec meniha Rufina, odličnega prevajalca iz grščine. Iz Ogleja je Hieronim z Bonozom odšel v Trier, zdaj mesto v Nemčiji, takrat pa mesto v provinci Galiji.

Preberite še: To je tuja dežela, ki je spremenila slovensko zgodovino

Tu je Hieronim sam začel prevajati, saj želel imeti lastno knjižnico. Leta 373 sta se Hieronim in Bonoz vrnil v Oglej. Njuni poti sta se tukaj ločili, saj je Bonoz je odšel v meniško osamo na nek jadranski otok, Hieronim pa je nadaljeval pot proti vzhodu. Leta 374 je prišel v sirsko mesto Antiohijo (zdaj je to v Turčiji), eno od prvih središč krščanske vere. V okolici mesta je Hieronim nekaj časa živel kot menih puščavnik.

Duhovnik

Leta 379 je Hieronim stopil v duhovniški stan in odpotoval v Konstantinopel. Leta 382 ga je papež Damaz I. povabil v Rim in ga poprosil, da naredi nov prevod Svetega pisma v latinščino. Sicer so že obstajali prevodi Svetega pisma v latinščino (tako imenovana Vetus Latina), ki pa niso bili preveč kakovostni.

SV. HIERONIM
MARJAN SMERKE | DRUŽINA
Kip sv. Hieronima na glavnem oltarju podružnične cerkve sv. Hieronima v Ivanjem selu.

Preberite še: Slovenec, po katerem se imenuje tudi mesto v ZDA

Vulgata

Hieronim je začel v Rimu prevajati Sveto pismo na podlagi hebrejskih, aramejskih in grških izvirnikov. Njegov prevod imenujemo Vulgata (sl. Ljudska). Papež Damaz I., ki je bil njegov pokrovitelj, je leta 384 umrl, zaradi česar je Hieronim izgubil močno oporo.

Ker je bil ognjevit polemik in zelo temperamentnega značaja, si je v mestu ob Tiberi nakopal precej nasprotnikov tako med pogani kot kristjani. Ti so se po smrti papeža Damaza opogumili in začeli Hieronima zelo napadati.

Vrnitev v Sveto deželo

Leta 386 se je zato Hieronim vrnil v Antiohijo. Od tod je odšel v Jeruzalem, nato v Aleksandrijo, dokler se ni ustalil v Betlehemu, kjer je zgradil samostan. Vse življenje je prevajal grške in hebrejske spise. Umrl je 30. septembra 420 (ali 419) v Betlehemu.

Preberite še: Sloviti Slovenec, ki je ustvaril svetovno znamenitost

V 13. stoletju so njegove posmrtne ostanke pred osvajalskimi Turki prepeljali v Rim in jih pokopali v baziliki Marije Snežne. Sveti Hieronim je zavetnik teologov, študentov, prevajalcev, knjižničarjev in arheologov. Zaradi njegovega velikega prispevka k razvoju teologije je dobil tudi naslov doktor Cerkve.

Vulgata v rabi vse do leta 1979

Njegov prevod Svetega pisma je Cerkev vsesplošno uporabljala več kot 1500 let. Vse do leta 1979, ko ga je zamenjala nova Vulgata.

Sveti Hieronim je živel v burnih časih, ko je vse bolj oslabljeno Rimsko cesarstvo začelo razpadati in je postalo lahek plen napadalnih germanskih ljudstev. Leta 410 so Zahodni Goti pod vodstvom kralja Alarika celo zasedli in oplenili večno mesto Rim, kar je svetega Hieronima zelo prizadelo.

Preberite še: Kdo je Sveto pismo razdelil na poglavja in vrstice?

Kje je ležal Stridon?

Goti so leta 378 ali 379 uničili tudi njegovo rojstno mesto Stridon. To mesto je po Hieronimovih pripovedih nekdaj ležalo na meji rimskih provinc Dalmacije in Panonije. Kje točno je bilo to mesto, se že dolgo krešejo različna mnenja.

Preberite še: Skrivnostni beli menihi, ki zdravijo ljudi

Pred stoletji so celo menili, da je Stridon istoveten s Štrigovo, ki leži v hrvaškem Medmurju tik ob slovenski meji. To teorijo so zelo podpirali celjski grofje, ki so imeli tam posesti in so v Štrigovi zgradili cerkev in samostan, posvečena svetemu Hieronimu.

Kras, Istra, Dalmacija ali Kvarner

Neprepričljiva teorija o panonskem Stridonu je bila pozneje ovržena, zdaj Stridon postavljajo v današnjo Dalmacijo (ta ozemeljsko ni enaka antični Dalmaciji iz Hieronimovih časov), Kvarner, Istro ali Kras oziroma na prostor južneje od črte Oglej – Emona.

Z omenjenima mestoma je bil Hieronim zelo povezan (pisal je namreč pisma svojim mladostnim znancem, ki so živeli v Ogleju in Emoni), zato obstajajo domneve, da je Stridon ležal blizu teh dveh mest.

Preberite še: Voditelj slovenskega naroda, ki so ga izgnali v Bosno

Slovenski zgodovinar Rajko Bratož je zagovornik liburnijske teorije, to je, da je Stridon ležal nekje v današnjem Kvarnerju. Po mnenju slovenskega zgodovinarja Janeza Marolta je Hieronimovo rojstno mesto ležalo znotraj trikotnika Trst-Postojna-Reka, po mnenju teologa Rafka Valenčiča pa je skrivnostni Stridon ležal prav na Krasu. Po teh teorijah je torej možno, da se je sveti Hieronim rodil na ozemlju današnje Slovenije.

 

Preberite še: Mitja se je trikrat izvlekel iz izgorelosti: Ego uničuje življenja

Preberite še: 250 “dedcev” je ves dan tičalo skupaj. Le kaj so počeli?

Preberite še: Sofia Goggia: Bog in evangelij sta moja moč!

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.