Včasih so prepiri manjši in ti nas ne prizadenejo tako zelo. Včasih pa pride do večjega prepira ali celo serije večjih prepirov, ki nam dobesedno zamajejo tla pod nogami zakonskega življenja. Kako se lažje spopasti z včasih težko potjo sprave in pobotanja s sozakoncem?
Prepirati se s pravo mero
Vsi vemo, da ko se prepir enkrat razplamti ter so v zraku vroča čustva, se težko ustavimo. Takrat pogosto rečemo ali naredimo kaj v trenutnem afektu, čeprav smo sicer mirni in obvladani.
Preberite še:
Kako se (učinkoviteje) prepirati s partnerjem
Krotenje samega sebe, da se znamo še pravočasno zaustaviti, preden bi rekli kaj, kar bo res težko “popraviti”, je vrlina samodiscipline, ki se jo moramo vsi učiti. Zelo pomaga, če se notranje zmoremo naravnati tako, da med prepirom ne obtožujemo drugega, temveč govorimo zgolj z vidika lastnega doživljanja (nekega problema). Namesto da rečete: “Nehaj kričati name!”, raje recite: “Prizadene me, če kričiš name.”
Vzemimo si nekaj časa za “ohladitev”
Če je šlo za velik prepir, je včasih potrebno nekaj časa, da sploh zmoremo vse skupaj predelati. Takrat pomaga, če se lahko fizično umaknemo, da premislimo o vsem skupaj, na primer da se za uro ali dve umaknemo v drug prostor ali – še bolje – odidemo na sprehod.
Preberite še:
Ste se ravnokar prepirali? Tu je molitev, ki vas bo pomirila
Na ta način pridobimo nekaj distance, s katere pogledamo na problem. Običajno takrat uvidimo tudi svoje zmote ali napačne odzive, kar nam omogoči, da smo bolj pripravljeni na to, da bi se pobotali in spravili.
Poiščimo pravo točko problema
Prepiramo se o marsičem, pogosto je povod za prepir neka povsem površinska stvar, ki nas je zmotila. A v bistvu gre običajno za globlje vzroke. Prizadene nas, ker čutimo, da nas zakonec ni slišal v eni izmed naših globljih potreb.
Primer: mož je pozabil pustiti avtomobilske ključe doma, zaradi česar se z ženo spreta. V resnici ne gre zgolj za pozabljene ključe, temveč za to, da žena čuti, kot da možu ni mar zanjo, kajti če bi mu bilo, ji ne bi pozabil pustiti ključev.
Preberite še:
Vprašanje, ki bo pomirilo večino zakonskih prepirov
Pogosto nas pri zakoncu silno zmoti nekaj, kar je sicer tudi naša napaka. Pravijo, da na zakonca zrcalimo svoje pomanjkljivosti, ki se jih sploh ne zavedamo ali so zakopane zelo globoko v nas.
Razjezi nas, da si zakonec vzame “pravico” biti nepopoln v nečem, za kar čutimo, da je v resnici naša šibka točka. Ko razmišljamo o preteklem prepiru, se lahko iskreno vprašamo, ali je srž problema morda v tem.
Kdo naj naredi prvi korak?
Na moč ali čustvenost našega odziva drugi nima vpliva, temveč ga imamo samo mi. Enako velja za to, kako hitro se bomo po prepiru pomirili in pobotali. Če sta oba zakonca naravnana tako, da samo čakata, da bo drugi naredil prvi korak k spravi, potem – vemo – se lahko zamera vleče resnično dolgo. Kdo naj bi torej naredil prvi korak?
Recimo takole: tisti, ki je v dani situaciji (ali nasploh) tega bolj zmožen. Če sam(a) čutim, da bi lahko naredil(a) prvo gesto, potem v meni deluje Sveti Duh in njegovo pobudo moram vsekakor sprejeti.
Preberite še:
Znanost pravi: Prepiri s sozakoncem lahko vodijo v bolezni
V zakonu z logiko “naj kar on(a) prvi(a) začne” ali “nočem biti vedno jaz prvi(a)” ne pridemo nikamor, saj zakon ni tekmovanje ali preračunavanje, kdo je večkrat prvi odpustil, temveč delo, v katerem rastemo najprej sami, nato pa tudi odnos.
Prek sozakonca ljubim Kristusa. Zato si lahko, če je po prepiru pretežko pristopiti do drugega, predstavljam, da ta korak naredim za Jezusa.
Zakonski prepiri so pot k osebni rasti
Ljudje se brez preizkušenj in ovir najbrž ne bi nikoli spreobrnili, poboljšali ali notranje rasli. Dejstvo je, da je vsakomur najlažje ostati v varnem mehurčku lastne cone udobja, iz katere se ni treba nikamor premakniti.
Zakonski odnos z vsemi svojimi padci ter izzivi pa je za nas način, da “klešemo” svoj ego. Ta bi seveda rad bil vedno prvi in je prepričan v svoj prav, prav tako pa ima zelo rad tudi vlogo žrtve. Če na svoj zakon in prepire v njem gledamo skozi širšo prizmo, lahko razumemo, da je vsak prepir za nas osebno priložnost, da naredimo še en korak več k temu, da bi sami postali boljši, kot zakonca pa naju bo, če ga bova rešila, še bolj povezal.
Preberite še:
Zakaj gledanje televizije z možem ni izguba časa?
Preberite še:
Svete stopnice, po katerih je stopal Jezus, se znova odpirajo aprila
Preberite še:
5 nenavadnih upodobitev Križanega
