Aleteia
Tor, 27. oktobra |
Sveta Sabina Avilska
Blogi

Pokrižamo se kar na hitro, molimo bolj malo, v cerkvi klepetamo … Kam to vodi?

CATHOLIC,PARISH,MASS

Catholic Diocese of Saginaw | CC BY-ND 2.0

Berta Golob - objavljeno 02/11/19

Vse mine, nič se ne povrne in nič ne pride več nazaj; nikoli val se ne obrne, sijoča zvezda se utrne, v temi zgubi se njen sijaj

Mojstri so tile pesniki, češ naj nam spoznanje malce strezni možgane in v njih razdre “blesteči grad boginj in sanj”. V trenutku. To se nam je kdaj že zgodilo. Tudi Prešernu: Prej bogastvo ti, zdaj lepa stvar. Mi bi malo popravili: le še stvar.


PRAY YOUNG

Preberite še:
Odprto pismo staršem, katerih otroci so zapustili Cerkev

Pa smo tam, kjer smo: desakralizacija

Ne vem, zakaj me beseda desakralizacija spominja na deratizacijo. Ki pomeni znebiti se podgan. Po vseh mestih je na komunalnem programu. Desakralizacija je pa beg pred svetim, raz-svétenje. Ni treba ne daleč in ne dirkalno hiteti. Začne se že pri nepokrižanju. Zmanjka časa zjutraj, opoldne, zvečer. Pred vaškim znamenjem? Povem, da se je letos pred našim nekdo odkril! Prvič: že dolgo ni opaziti oklobukanih možakov; drugič: kaj mu pa je, da sredi poti tamle na samem dviga klobuk? Prav presenetil me je. Očitno tujec. Ero s onoga svijeta?


WOMAN IN GALERY

Preberite še:
V cerkev v kratkih hlačah, v gledališče v raztrganih kavbojkah

Tudi v cerkvi …

Razsvétenje žal opažam tudi v cerkvi, ki velja kot Božji hram. Če zamižim pred predšolskimi otroki, ki, navajeni vrtčevskega vrišča, nahrumijo drug za drugim, me vržeta iz molitvene orbite klepetulji, ker debate nista dokončali pred vrati. Pokrižanje je bolj popikanje sem in tja, kakor pač deluje motorika. A me je neka gospa poučila, naj ne tečnarim, ker da ima Jezus rad sproščene vernike. Potemtakem me ne more imeti neznansko rad, saj se v cerkvi nikoli ne uležem v klop, čeprav bi se večkrat najraje.

Same težave iz trenutka v trenutek. Kako pa drugače, ko čas vsem zdivja mimo, preden bi mogli kaj doumeti. Za doumevanje je potrebno dozorevanje, kar je počasen proces. Nam se pa mudi, a ne pomislimo, da tako hitimo na zadnjo postajo.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 43.


FAMILY MEMORIES

Preberite še:
Naj nam ne bo nerodno moliti na pokopališču


WOMAN - MACBOOK - FACEBOOK

Preberite še:
Voščila za bližnje na Facebooku – modno ali priročno?




Preberite še:
Bil je v hišnem priporu, bežal pred ognjeno reko, a se je kot Lisjak vselej izvil

Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Tags:
duhovnost
Top 10
father and daughter
Cerith Gardiner
Fotografije očeta in hčere skozi leta, ki so ...
avgustin irena maucec
Lojze Grčman
Skoraj 25 let ob strani nepokretni ženi: "Nik...
GABRYSIA, KLARA, ROBERT
Dominika Cicha
Da bi skrbel za hudo bolno ženo, je pustil do...
NEWBORN
Lucija Čakš
Če teh imen ne boste uporabili, vam bodo otro...
web 3 martin golob vlog 47
Martin Golob
Če ne ubogaš, lahko hitro narediš zdraho in p...
web 3 martin golob
Lojze Grčman
Martin Golob in njegovi kartonasti "župljani"
Barbara Oprčkal
Moja izkušnja s covidom 19: Imela sem slabo v...
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.