Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!
Aleteia

Dober način, kako se izogniti napetim odnosom v družini

FAMILY ARGUMENT
Antonio Guillem | Shutterstock
Deli

V družini je polno zamer

Vprašanje bralke:

Živim v družini, v kateri je že od nekdaj polno zamer. Da nekako normalno živimo, se drug drugemu prilagajamo. Veliko tudi s tem, da smo tiho; če kaj poveš, je hitro “ogenj v strehi”. Sprašujem vas, kaj naj storim. Hvala za odgovor.

Klara

Odgovarja: Metod Pirih, upokojeni koprski škof

Spoštovana gospa Klara!

Nam kristjanom je vzor sveta nazareška družina. Čeprav je ta družina tudi čisto nekaj posebnega, vendar se je Jezus hotel vključiti v družinsko skupnost tako kakor vsak drug človek. Sveta družina je bila preprosta, skromna, verna, na zunaj se v ničemer ni razlikovala od drugih judovskih družin. Prav v družini je imel Jezus vse pogoje, da je napredoval v modrosti, rasti in milosti pri Bogu in pri ljudeh (prim. Lk 2,52).

Predstavljam si, da živite v zakonski in družinski skupnosti. Da prihaja do občasnih zamer, nesoglasij in tihih dni, razumem. Težko pa razumem, da je to stalno in redno vzdušje v vaši družini. Res je velika Božja milost, da vas drži skupaj.

Zakonska zveza in družina sta kakor rastlina. Zakon ni omara, ki jo postaviš v sobo in zadostuje, da z nje občasno pobrišeš prah. Rastlina je živa, treba jo je negovati, preverjati, kako je z njo, jo zalivati, čistiti, jo izpostavljati soncu pa tudi senci. Zakonska zveza je živa resničnost. Življenje zakonskega para v družini ni nikoli nekaj samoumevnega.

Bolj kot na stvari se je treba v družini osredotočiti na človeške odnose. To pomeni, da se je treba v družini pogovarjati, drug drugega je treba poslušati, še otroke je treba spraševati, kaj oni mislijo o tem in onem. Tudi če pride do tihih dni, mora ob zameri nekdo prvi popustiti in začeti pogovor. Ali ne bi mogli z bolj premišljenim govorjenjem preprečiti, da do zamer sploh ne pride? Pogovor je v zakonu in družini in sploh v naših medsebojnih odnosih nujno potreben.

Povsod pride do kakih nesoglasij, do manjših prepirov ali preglasnega govorjenja. Pomembno je, da ne zaključimo dneva, ne da bi se pobotali in si odpustili.

Jezus nam pri spovedi vedno in vse odpušča. Odpuščanje je ženska in moška drža. Odpuščanje in ne kričanje mora biti orožje, s katerim premagamo medsebojna nesoglasja in dosežemo mir. Odpustimo pa lahko samo zaradi Boga; nismo usmiljeni zaradi kakšne ideje ali drugega namena. Bog je neskončno bogat v odpuščanju in on prvi in vse odpušča. Prav s svojim odpuščanjem nam razodeva, kako nas ljubi in ceni.

Po vsakem medsebojnem odpuščanju, po vsaki premagani krizi z Božjo pomočjo bodo naši medsebojni odnosi vedno bolj prečiščeni in zreli. Vsaka premagana težava nam bo omogočila, da naredimo nov, kakovosten korak naprej, se utrdimo v dobrem, okrepimo svojo voljo in dobimo več veselja za bolj urejeno in mirno pa tudi zadovoljno in srečno življenje v zakonu in družini.

 

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 69, številka 30.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.