Vsakih nekaj let se številnim zamaje svet. Zdravniški pregled, na katerega nas napoti delodajalec, je lahko zelo naporen in poln izzivov. Izvid krvi namreč ne laže, ampak pokaže naš življenjski slog, ki je primeren, manj primeren ali povsem nesprejemljiv.
Pokaže, ali zajtrkujemo, imamo več obrokov na dan ali le največ dva, jemo dovolj rib, sploh kdaj kakšno, smo morda bolj ljubitelji zapečene piščančje kožice, se gibljemo dovolj, nam miganje z udi ne diši preveč in veliko raje poležavamo na kavču … Pokaže in pretrese, opozori ali celo strezni.
Pred nekaj meseci sem na vprašanje odgovarjala gospodu glede njegovih zdravstvenih težav, ki jih res ni bilo malo. Žal gospoda nisem nikoli videla v živo, zgolj slutila sem, kakšen je njegov videz, na podlagi katerega bi zelo verjetno izvedela več.
Njegove težave so bile deloma podobne nekemu drugemu gospodu, ki se je oglasil po telefonu in me po nekaj tednih znova poklical ter se z navdušenjem zahvalil za precej boljše počutje.
Oba gospoda sta bila že v zrelih letih, a njune težave so se začele veliko prej, z življenjskim slogom, na katerega moramo vplivati pravočasno. Zato želim nekaj več besed nameniti ravno preventivi.
Katere so vaše temeljne vrednote?
Zdrav življenjski slog bi moral biti temeljna vrednota vsakega posameznika. Zdrava prehrana, redna telesna aktivnost, odpoved kajenju in zmerno pitje alkohola so temelji, tem pa dodajam dovolj spanja, pri katerem se mnogi spotaknemo, in naravnanost misli na dobro. Niso vsi nasveti primerni za vsakogar, ker prav vsak dan preteči 10 kilometrov ni mačji kašelj in tak nasvet je primeren le za peščico.
Raje si določimo, da bomo prehodili stopnic za vsaj dve nadstropji vsak dan, naredili vsak dan brez izjeme 20 počepov ali prehodili vsaj dva kilometra. Bolj kot intenzivnost je v odrasli dobi pomembna rednost. Slišala sem starejšo gospo pri skoraj 100 letih, da prehodi še vedno vsak dan svoj kilometer, da “njene noge ne pozabijo hoditi”. Ta izjava ni nesmiselna.
Za nekoga bo uspeh, če bo vsak dan odšel v posteljo ob primerni uri in zadostil resni potrebi organizma po osmih urah spanja. Prav gotovo najde vsak zase primeren življenjski slog, ki ustreza starosti in danim zmožnostim. In vsak mesec ali leto je priložnost za izboljšavo življenjskega sloga, če imamo s tem več zadreg.
Kako dobro jemo?
Veliko k zdravju v zrelih letih (in tudi prej) prinese zdrava prehrana. Po 40. letu nam telo ne more več odpuščati tovrstnih pregreh in takrat se pogosto pokaže neravnovesje v količini glukoze v krvi, ki ni bolj ali manj stalna.
Raven holesterola ali trigliceridov se pri številnih poviša, kar jasno pokaže, da smo nekje skrenili s prave poti in je vsekakor opomnik za spremembo prehrane in prevetritev življenjskega sloga.
Največjo težavo opažam pri tistih, ki se skorajda vsak dan prehranjujejo zunaj doma. To je trend zadnjih let. Ne pomnim, kdaj sem nazadnje govorila z nekom, ki bi navdušeno pripovedoval o tem, da doma kuha in pripravi za družino vsak dan topel obrok in se družina zbere za mizo vsaj enkrat na dan.
Zdi se mi, kot da sem edina, ki pri tem še vztraja. Časovna stiska ne sme biti izgovor za to, saj si jedi delno pripravimo vnaprej ali vsaj narežemo tisti kilogram zelenjave za enolončnico vnaprej in shranimo v hladilnik; pri rezanju zelenjave namreč številni obupajo. Na zalogo skuhamo golaž, mesno omako, riž za solato ali rdečo peso, stročji fižol …
Veliko si lahko pripravimo na zalogo, dodamo pa zgolj tiste jedi, ki nam hranilno dopolnijo obrok. Veliko zdravstvenih težav izhaja iz same priprave hrane. Koliko olja bomo vlili v lonec za praženje in koliko maščobe/sladkorja bomo dodali v jed, je pri kuhi odvisno od nas samih. Zagotovo na to ne moremo vplivati, če zgolj sedemo za mizo in čakamo, da nam kosilo prinese natakar.
Lažje kot opisovati, katere vse vitamine in minerale potrebujemo in jih dobimo v tem ali onem živilu, je, da na krožnike povabimo barve: oranžno, rdečo, belo, rumeno, zeleno in tudi vijoličasto. Več kot jih je, bolj pisano je na krožniku (ali prek dne), več hranil vnesemo v organizem in obenem več vlaknin.
Barve večinoma dobimo iz zelenjave (in sadja), v katerih so hranila, ki nam neverjetno hitro pomagajo ukrotiti tako holesterol kot sladkor in kak presežen kilogram. Te barve moramo dobiti vsak dan, v vseh letnih časih, ne le poleti, ko je najlažje.
Pogovor je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
