V veliki športni dvorani v Medvodah nismo opazili praznega sedeža, niti na tribuni niti v parterju. Nasprotno, ljudje so ponekod sedeli tudi na stopnicah in stali na prehodih tribune v medvoškem objektu. Razlog za to je bil seveda misijonar na Madagaskarju Peter Opeka, ki je tako doživel najbolj obiskan večer na svoji enotedenski, a z dogodki, obiski, srečanji in sprejemi izjemno zgoščeni turneji po Koroškem in Sloveniji.
Pred približno 2.300 dušami je govoril tako, kot žari njegova osebnost: iskreno, pristno, odprto, duhovito. Vse pa s sporočilom upanja, dobrote, sprave, povezanosti. Za iztočnice in izvirna vprašanja je skrbel voditelj Radia Ognjišče in velik podpornik misijonark in misijonarjev Jure Sešek.
Nekaj navedkov Petra Opeke s srečanja v Medvodah:
Gluh za besede hvale
“V boju proti revščini ne znam sedeti. Gremo naprej,” se je misijonar kljub 75 letom in sila napornim dnevom v rojstni deželi njegovih staršev lepo zahvalil za vabilo v prijeten naslonjač. Ima veliko karizmo, a ne za to, da bi ga ljudje slavili. Da mu gre hvala skozi eno uho notri, čez sekundo pa skozi drugo ven: “Govorim s srcem, dušo in telesom, da moramo biti občutljivi do ljudi, ki nimajo takšne sreče kot mi.”
Prvovrstni zgled srčnosti in darovanja
O družini v Družini
Opeka je med drugim spregovoril tudi o preizkušnjah očeta, ki se je po drugi svetovni vojni skoraj čudežno rešil gotove smrti. O tem so pisali na spletni strani Družine, kjer lahko najdete tudi daljši članek o njegovem pričevanju v Medvodah.
Ne glede na trpko družinsko preteklost in ranjenost generacij pa Opeka spodbuja: “78 let pozneje moramo drug drugemu priznati napake in odpustiti. Slovenci smo različni, imamo različne talente. Ampak vsi smo Slovenci in moramo držati skupaj,” je zazrt v prihodnost.
