“Čas in odnosi so najpomembnejše, kar imam,” je Neža Cerkovnik, takrat še Lajevec, delila kot gostja v četrtkovi rubriki Ženska ženski. V tokratnem pogovoru je delila nekaj misli o poročni fotografiji, slikanici Kje je dedek?, ki jo je izdala z mislijo na otroke, ki se soočajo s tematiko smrti in je v celoti njeno delo, in Krogu – Instagram skupnosti za ženske.
Ste se kot poročna fotografinja že kdaj srečali s kakšnimi nenavadnimi željami? Vam jih je uspelo uresničiti?
Velik in zelo pomemben del mojega dela kot poročna fotografinja je komunikacija s strankami. Zelo pomembno je, da poslušam in razumem želje para, njuna pričakovanja in strahove. Potem pa skupaj najdemo ustrezno in izvedljivo rešitev. Poroke so zares posebno praznovanje – vsaka je unikatna, tako kot je unikaten par! Ne da se jih spraviti v kalup. Zato so unikatne tudi želje in pričakovanja. Pogosto so te želje vezane na najbližje, na odnose.
S svojimi pari se vedno pogovorim o pomembnih trenutkih v dnevu, o njunih prioritetah, njunih najljubših ljudeh, o odnosih, ki so jima zares dragoceni, o odnosih, ki so morda težki. Na to sem med poročnim dnem še posebej pozorna. Najpomembneje pa je, da se kot par sprostita in prepustita mojemu procesu.
Se vam je že kdaj zgodilo, da vam kakšnega prisrčnega kadra ni uspelo ovekovečiti?
Kot poročna fotografinja čutim, da je moja naloga, da opazujem, da čutim s parom in z njunimi ljudmi. Da sem prisotna v trenutku, zlita z okolico – kot njuna prijateljica s fotoaparatom. Da ljudje ob meni ne čutijo pritiska, da nimajo občutka, da se morajo pretvarjati in pozirati. Prek pogovorov z njunimi prijatelji, domačimi, starimi starši še bolj razumem in začutim njuno zgodbo. Vidim globino in lepoto.
In takrat se zgodijo – neponovljivi, iskreni, ranljivi, čustveni trenutki. V delčku sekunde. Solza na ženinovem licu, nevestin širok nasmeh, babičin stisk roke, dedkov objem, očetov ganjen in ponosen obraz, ko svojo hči vodi do oltarja. Takih trenutkov se ne da zaigrati, ne da se jih ponoviti. Mislim, da je ujeti takšne momente zares darilo. Biti ob pravem trenutku na pravem mestu, pozorna, pripravljena in odprta za globino.
Pred kratkim ste izdali slikanico Kje je Dedek?, ki je v celoti vaše delo. Z mislijo na koga ste jo ustvarili?
Kje je Dedek? je otroška slikanica, ki prek zgodbe o mišji družini odpira tematiko o smrti in umiranju. Zgodba spremlja glavno junakinjo miško Zojo in Dedka, ki se podajata na številne pustolovščine. Včasih v džungli iščeta skrivni zaklad. Včasih z raketo poletita v vesolje in odkrivata nove galaksije. Včasih osvojita vrh najvišje gore, drugič se potopita globoko na dno oceana. Včasih pa ostaneta na fotelju in Dedek pripoveduje o Babici. Pripoveduje o dogodivščinah, ki sta jih doživela skupaj.
Ustvarila sem jo z mislijo na vse, ki so nas že zapustili. In na vse nas, ki jih imamo radi in jih pogrešamo. Na poseben način sem jo posvetila svojemu dedku in moževemu staremu atu.
Zakaj se vam zdi pomembno, da že z najmlajšimi spregovorimo o umiranju, žalovanju in bolečini? Imate kakšen nasvet, kako začeti takšen pogovor?
O smrti je težko govoriti. O smrti je težko govoriti z odraslimi. O smrti je težko govoriti z otroki. Ampak – o smrti moramo govoriti.
Upam, da bo ta slikanica staršem in vzgojiteljem v pomoč pri odpiranju pogovorov o smrti.
Pomembno je, da z otroki spregovorimo o umiranju, žalovanju in bolečini. Odkrit pogovor v varnem in sprejemajočem okolju, kjer ni napačnih vprašanj, pomaga pri premagovanju strahu. Kadar je tema tabu, si naša domišljija sama ustvari odgovore, kar lahko ustvari še več strahu in krivde.
Pred časom ste na Instagramu ustvarili zaprto skupnost za ženske Krog. Kakšen je namen takšne skupnosti?
Že res dolgo sem si želela, da bi imela na internetu varen prostor, kjer bi bila lahko zares iskrena. Kjer bi se lahko povezala z ženskami. Kjer bi skupaj odkrivale, rasle in gradile – brez pričakovanj. Kjer bi se lahko iskreno pogovarjale o ženskosti, odnosih, zdravju, cikličnosti, kreativnosti, izgorelosti, zakonu, domu, hrani, odnosu do svojega telesa.
Zato sem naredila Krog – skupnost in zaseben Instagram profil, ki je namenjen izključno ženskam. Krog je intimen in varen prostor rasti in sprejemanja. Prostor, kjer lahko preprosto si. Kjer se ni treba pretvarjati in biti “nekdo”. Kjer lahko vprašaš, kjer lahko brez zadržkov odgovoriš, kjer lahko iščeš. Kjer lahko vsaka ženska doda svoj del k skupnosti.
S kakšnimi izzivi se soočajo mlade ženske danes?
Mlade ženske se pogosto soočamo s pomanjkanjem skupnosti, opore žensk, ki bi razumele, slišale in znale svetovati. Pogosto se srečujemo z osamljenostjo, z občutkom, da nismo dovolj, z nerealističnimi pričakovanji in standardi, ki jih vidimo na družbenih omrežjih. Ker smo vsakodnevno obdane z vsebinami, ki nam predstavljajo “idealno” življenje, odnose, telo, se lahko ujamemo v past primerjanja. S Krogom želim razbiti to fasado “influencerske popolnosti” in omogočiti, da se ženske povežemo druga z drugo – resnične, nepopolne in ranljive.
Kako pa se opogumljate med seboj na področju vere?
Krog je skupnost, ki je odprta vsem ženskam – ne glede na veroizpoved. Je varen prostor, kjer odkrito govorimo o tematikah, ki so v družbi pogosto tabu. V prihajajočih mesecih se bomo dotaknile tudi področja duhovnosti, vere in religije. Mislim, da bo zanimivo slišati raznolike vidike in zgodbe žensk, ki na različne načine živijo svojo vero.
Sicer pa se spodbujamo k hvaležnosti za velike in majhne darove, opogumljamo druga drugo in smo si v oporo v življenjskih izzivih.
