Starševstvo v dobi interneta je zares naporno! Vsakdo ima drugačno mnenje o tem, kako dobro vzgajati otroke, in vsa ta mnenja vas 24 ur na dan, 7 dni na teden preplavljajo v vseh oblikah družbenih omrežij.
To je veliko! In težko se je prebiti skozi ves ta hrup. Povsem naravno je, da se starši sprašujejo: “Kaj pa je dejansko pomembno, če želimo dobro svojim otrokom?”
Kot mama štirih majhnih otrok se včasih, ko kaj preberem na spletu, sprašujem o lastnem starševstvu. Enkrat me skrbi, da premalo časa preživimo v gozdu in plezamo po drevesih, drugič pa, da se moji otroci še niso začeli učiti kodiranja in računalniške tehnologije. Saj veste, kaj mislim! Soočeni smo s toliko nasprotujočimi si mnenji.
Vse skupaj je preprosto preveč. Ob tolikšnem številu možnih izbir za otroke se nikakor ne moremo odločiti za vse. Ko pa vidimo, da drugi starši počnejo stvari drugače, nas mika, da bi podvomili o svojih odločitvah.
Zato je bila kratka analiza Emily Oster, na katero sem naletela pred kratkim, zelo osvežujoča. Ekonomistka je zaslovela s svojim zdravorazumskim pristopom k starševskim pritiskom, ki temelji na preverljivih podatkih, predstavila pa ga je v svojih knjižnih uspešnicah Expecting Better, Cribsheet in The Family Firm.
V enem svojih člankov pripoveduje o zaupnem prijatelju, ki je pričakoval prvega otroka. Ker je sama izvrstno podkovana o vprašanjih vzgoje, sta se pogovarjala o tem, kakšno vedenje je dejansko pomembno za otrokov uspeh. Prijateljevo vprašanje jo je presenetilo in v tistem trenutku nanj ni odgovorila, zdelo pa se ji je tako izzivalno, da se je pozneje lotila pisanja na to temo.
Navaja štiri stvari, ki so glede na razpoložljive podatke za otroke najpomembnejše:
1
BRANJE OTROKOM
“Obstajajo kakovostni dokazi, ki kažejo, da branje majhnim otrokom vpliva na rezultate, vključno z njihovo pismenostjo.”
2
POGOVOR Z OTROKI
“Raziskovalci so opazili povezavo med izpostavljenostjo govorjenemu jeziku in jezikovnim razvojem.”
3
KAKOVOSTNA SKRB ZA OTROKE
“Obstajajo dokazi, da ima pomanjkljiva skrb za otroke – skrbniki, ki se otrokom ne posvečajo, otroci z omejenimi možnostmi za interakcijo ipd. – negativne posledice.”
4
BREZ ŠEŠKANJA
“V različnih raziskavah je bilo dokazano, da telesno kaznovanje dolgoročno negativno vpliva na vedenje pri otrocih.”
Emily Oster navaja tudi raziskovalko dr. Dano Suskind, ki je v pogovoru z njo dejala: “Dve ključni in specifični stvari, ki ju otroci potrebujejo za izgradnjo zdravih temeljev kognitivnih in socialno-čustvenih veščin, ki jim bodo služile vse življenje, sta: spodbudna interakcija s starši ali skrbniki in zaščita pred strupenim stresom.”
Kot se je izkazalo, so najpomembnejše stvari skrajno preproste. V osrčju sta toplo, ljubeče in spodbudno okolje ter izpostavljenost jeziku. Obenem pa veliko drugih stvari, za katere nas skrbi, sploh ni tako zelo pomembnih.
Seveda tudi vemo, da imajo nekateri otroci, ki so deležni najboljšega v ljubečem okolju, še vedno negativne posledice: nekateri odrastejo in izberejo nekaj povsem drugega od tistega, kar so zanje sanjali in upali njihovi starši. Navsezadnje nad našim življenjem bdi le Bog, staršem pa je le za kratek čas zaupano, da skrbimo za duše teh otrok, ki pripadajo Bogu in ne nam.
Če tem dušam damo najboljše, kar lahko ponudimo, in če vemo, kaj je najpomembnejše, kaj pa lahko mirno spregledamo, si lahko prizadevamo, da bi izpolnili zaupanje, ki smo ga deležni od Boga.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
