Vzdušje doma izhaja iz tega, kako se s svojimi čustvi spopadajo odrasli. Odgovornosti pri tem ne nosijo otroci, ker se od staršev šele učijo, kako se spopasti s svojo žalostjo, strahom in jezo. Ko odrasli v različnih situacijah ostanemo mirni in otrokom ponudimo oporo, lahko oni svoja čustva razumejo, izkusijo in nadzirajo.
Ko se otrok boji, je v skrbeh ali se jezi, potrebuje ob sebi odraslo osebo, ki mu je blizu in ki mu ne bo ukazala, naj ta čustva zatre z besedami Nič se ni zgodilo, Ne joči, Ničesar se ti ni treba bati. Prav tako pa teh čustev ne bo zrcalil odrasel. V stanju razburjenosti in preplavljenosti z lastnimi čustvi namreč ne moremo pomagati obvladati čustev, se bolje počutiti, začeti bolj jasno razmišljati ali najti rešitve. Zato se moramo najprej naučiti, kako lahko sami ponovno najdemo ravnovesje.
Preberite še:
Odlična tehnika, ki bo otrokom pomagala uravnavati čustva
Vsa čustva so dovoljena
Zagotovo pomaga zavedanje, da so vsa čustva dovoljena, vsa so pomembna in nam sporočajo nekaj pomembnega. Lahko se jih naučimo prepoznavati pri sebi in jih poimenovati (jezna sem, zelo sem žalostna, tega se bojim), najti njihov izvor in metode, ki nam omogočajo, da jih obvladamo. V vsaki situaciji pomaga poglobljeno dihanje, trenutek premora, včasih celo fizične oddaljitve, poslušanje samega sebe, včasih pa stik s kom drugim, ki se mu lahko izpovemo in pri sebi ugotovimo, za kaj pravzaprav gre.
Tako samozavedanje pomaga, ko otroci ob nas obupujejo, trepetajo od strahu, loputajo z vrati ali nam vpijejo različne stvari, ki pa jih ne smemo jemati dobesedno. Ko se otrok obnaša “čudno”, nasilno in s tem obremenjuje svojo okolico, gre vedno za klic v sili: “Pomagaj se mi spopasti s tem, kar preživljam.” Večina staršev je verjetno že doživela, da v takih situacijah stavek Umiri se ne pomaga, če že, vse skupaj še poslabša.
Preberite še:
3 pomembni koraki v trenutku, ko ima vaš otrok izbruh jeze
Ponovna vzpostavitev ravnovesja
Popolnoma drugačen učinek imajo besede Vidim, da ti je hudo. Se morda bojiš? To te je moralo pa strašno razjeziti. Naša mirnost in dejstvo, da se ne bojimo težkih čustev, lahko za otroka predstavljajo rešitev. Takrat občutijo, da je mama oz. oče razumevajoč človek, na katerega se lahko zanesejo in se mu izpovejo o svojem notranjem svetu.
Dobro domače vzdušje izhaja iz tega, da je v okviru družine mogoče pogosto ponovno vzpostaviti ravnovesje. In karkoli se zgodi, se želimo o tem pogovoriti, drug drugemu prisluhniti, se podpirati in skrbeti za druge.
Preberite še:
Očka, junak v hčerkinih očeh
Empatična skrb zase
Ustvarjanje prijetnega domačega vzdušja ni težko zato, ker je v njem kopica malih otrok, ki tekajo in pogosto nekaj zahtevajo, temveč zato, ker starši nimajo več sredstev in ker so izgubili možnost uravnavanja lastnih čustev. Niso otroci tisti, ki so “nadležni”, temveč so se starši znašli na robu izčrpanosti in otrokom ne nudijo več opore.
Zato poskrbimo za vzdušje doma s tem, da skrbimo za svoje vire. Ko se odločimo, da svojih urnikov ne bomo zapolnili tako, da bomo komaj shajali. Ko v življenje povabimo zabavo in sprostitev ter poenostavimo vsakdanje življenje. Ko imamo podporo drugih odraslih. Ko je dobro človeka pomembnejše od tega, kar mora biti narejeno. Neprespan in prezaposlen odrasel lahko le kriči glasneje kot otrok in joče dlje kot on. Tisti, ki lahko empatično poskrbi zase, pa se bo znal z empatijo odzvati na otrokove težave.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
Preberite še:
Marianna – mati, ki je vzgojila blaženega
Preberite še:
Zdravilo sv. Hildegarde proti migreni
Preberite še:
7 trikov, kako otožnim ljudem pričarati pozitivno vzdušje
