Štiri mame smo povprašali o njihovih izkušnjah v trenutnem obdobju, ko žonglirajo s pomočjo pri šolanju na daljavo, skrbjo za malčke, gospodinjstvom in službenim delom.
Domači kaos
“Pred kratkim nam je poštar dostavil paket in se na našem pragu nenavadno veliko opravičeval. Razumela sem, ko sem se ozrla naokrog. Na štedilniku je kipelo, pult, poln posode, pečica je piskala, na jedilni mizi dva prenosnika za delo od doma, kup službenih papirjev, računalo in še kaj, na drugi strani mize šolski zvezki in knjige, zraven igra štiri v vrsto (seveda kovančki razmetani vse naokoli). Pod stoli od mize nadrobljen piškot (in še kaj, raje ne napišem). Štiriletnica se je dobesedno na glavo postavljala od dolgčasa in si precej na glas pela (vreščala), sedemletnik je vozil gor in dol glasen avto na daljinec, najmlajša (15 mesecev) pa je dobesedno visela na mojih hlačah,” zelo slikovito in realistično opisuje stanje v svojem in mnogih drugih domovih te dni Tanja, mama treh otrok.
Preberite še:
6 otrok in šolanje od doma: Včasih si zaželim, da bi mi prišla pomagat Mary Poppins
Ema, tudi mama treh otrok, od katerih sta dva v prvi triadi osnovne šole, najmlajši pa je pravkar shodil, opisuje: “Ogromno je dela z manevriranjem med pripravo obrokov, pospravljanjem oz. vzdrževanjem minimalnega reda, dojenjem, uspavanjem dojenčka, pomoči prvošolki z navodili, nenehnim spodbujanjem in nadziranjem tretješolca za veliko količino dela za šolo, ki bi se obenem seveda raje igral in skakal po stanovanju, kot delal za šolo. Tu je še glasbena šola za oba šolarja, ki seveda ni izvedljiva hkrati. Prav tako glasbena šola prvošolke, ki potrebuje asistenco starša, ni kompatibilna z dojenčkom v sobi, to pa je v majhnem stanovanju še kar problem …”
Mame trenutno opravljajo dvojno ali trojno delo
Čeprav so namreč učitelji dobro pripravljeni in kvalitetno delajo, pa je breme dejanske izvedbe šolskega dela – sploh za najmlajše – in njegovega nadziranja pristalo izključno na ramenih staršev, v pretežni meri mam. Katarina, mama sedmošolke in prvošolca, pripoveduje: “Največja frustracija mi je pravzaprav to, da so se za službene obveznosti, ki so popolnoma enake kot prej, tako zelo poslabšali delovni pogoji. Negativna posledica je, da si posledično tako rekoč ves dan za računalnikom, pa čeprav neučinkovito.”
Preberite še:
Pogled učitelja na trenutno situacijo šolanja na daljavo
Polona, ki ima doma štiri osnovnošolce, priznava: “Hvala Bogu sem se v službi lahko dogovorila za delo v popoldanski izmeni, ker si ne predstavljam, kako bi otroci sami delali za šolo. Vsakodnevno so težave s tehnologijo, vpisovanjem v učilnice, včasih ne deluje kak mikrofon, kamera … Sami nikakor ne bi mogli biti dopoldne doma, vsaj mlajša dva zagotovo ne. Ves čas otroci nekaj potrebujejo, večkrat preverjamo, kdaj ima kdo kaj, da le ne bi zamudil kakega srečanja. Ker ima vsak svoj računalnik v drugem delu stanovanja, je priložnosti, da “pobegnejo” stran od šolskega dela, veliko, nadzor pa občasno malo šepa, saj je nemogoče slediti vsemu.”
Otroci so ure in ure za računalnikom, motivacije pa ni več
Mame izpostavljajo tudi problem velike količine časa, ki ga morajo v novih razmerah otroci preživeti za računalniki. Katarina pravi: “Ni mi všeč, da otroka ves čas gledata naju z možem za računalnikom, medtem ko jima razlagava, da ni dobro biti ves čas na takšnih in drugačnih napravah. Zelo me tudi moti, da so zdaj otroci prisiljeni uporabljati te naprave v šolske namene.” Da ne bi poleg dopoldnevov za ekrani preživeli še celotnih popoldnevov, ko gre ona v službo, moža pa tudi še ni doma, Polona naredi takole: “Ko grem od doma, otrokom vzamem računalnike in tablico, tako da popoldansko “delo” prek interneta odpade.”
“Prav tako so otroci po toliko tednih šole, ki to sploh ni, izgubili motivacijo,” dodaja Katarina. “Ker se doma dolgočasijo, je zaradi tega kdaj situacija še posebej napeta, saj smo drugi na polno v delu (in ob tem še kuhamo ter opravljamo ostala obvezna nevidna dela). Ko se je zgodil drugi lockdown, sem si predstavljala, da bom imela čas zase, a ga imam v resnici zdaj še veliko manj kot prej.”
Preberite še:
Šolanje od doma: v drugo gre lažje
Kako trenutna družinska situacija vpliva na zakon oziroma partnerstvo?
Pri nekaterih bolj, pri drugih manj. Mame se strinjajo, da so do večera tako utrujene, da pogosto kar padejo v posteljo, tako da skupni čas z možem žal odpade. Pri parih, kjer oba delata od doma, pa pride do naveličanosti in tega, da “si greš kakšen dan že pošteno na živce”, je odkrita Katarina.
Tudi časa zase mame trenutno nimajo. Ema ima z možem zelo zgovorno “interno šalo”, in sicer da je njen prosti čas takrat, ko sama skoči v trgovino po najnujnejše. Za večino mam tudi ni kar samo po sebi umevno, da so kar naenkrat postale izključno “serviserke” družine. “Čeprav se nikakor ne bi mogla opisati kot karieristko, je moj poklic del moje osebnosti in ta del osebnosti potrebujem tudi za to, da sem boljša mama,” priznava Ema, ki to plat svojega življenja trenutno precej pogreša.
In pozitivne plati?
Tanja našteva: “Našo družino je ta preizkušnja sigurno porinila v to, da smo spremenili določene navade, da smo v vaš dan doma vpeljali večji red in več pravil, dobesedno urnik. Hkrati pa tudi zavestno več petja in smeha. V najin odnos sva vpeljala več dogovarjanja in načrtovanja, kako bo naš dan oz. teden izgledal. Z moževe strani tudi pričakujem in potrebujem več pomoči in sem zelo vesela in hvaležna, da mi jo lahko nudi.” Katarina pa opaža, da “dejstvo, da ni ‘pobega’ v druge dejavnosti, ampak si z družino, človeka morda privede do tega, da razreši kakšno težavo, ki bi jo sicer lažje odgnal z izletom, kavico ali čim podobnim”.
Preberite še:
Odločitev za redovno življenje pri 18 letih: “Doma so mislili, da gre za najstniško muho”
Preberite še:
Mladi vdovec: “Ko me ljudje srečajo samega s tremi otroki, mislijo, da sem ločen”
Preberite še:
Oglejte si čudovite slike noseče Marije
